Klimatske naprave ne povzročajo bolezni, a lahko ustvarijo pogoje za nelagodje.
Ko zunaj pritiska vročina, notranjost z ohlajeno klimo deluje kot rešitev. A mnogi po večurnem bivanju v klimatiziranem prostoru opazijo neprijetnosti: zategnjen vrat, bolečine v ramenih, dražeče grlo, suh nos ali celo občutek začetnega prehlada.
Hitro sledi zaključek: 'To je od klime.' Pa je to res – ali gre za naključje?
Odgovor ni črno-bel. Klimatske naprave same po sebi ne povzročajo bolezni, a v določenih okoliščinah lahko prispevajo k simptomom, kot so mišične bolečine, draženje grla ali suh zrak. Ključna sta način uporabe in kakovost vzdrževanja naprave.
Zakaj nas po klimi »zategne«?
Če sedimo neposredno pod hladnim zračnim tokom, se mišice zaradi dolgotrajnega hlajenja refleksno napnejo. To ni bolezen, temveč fiziološki odziv na spremembo temperature – podobno, kot če bi več ur stali v prepihu. Telo začne varovati mišice pred podhladitvijo, kar lahko občutimo kot:
• zategnjenost vratu,
• togost v križu ali ramenih,
• občutek mišične utrujenosti.
Posebej občutljivi so ljudje, ki že imajo tenzijske glavobole, občutljive vratne mišice ali pretekle poškodbe.
Grlo in nos: klima ne povzroča vnetja, lahko pa draži
Druga najpogostejša težava je bolečina ali draženje v grlu in suhost v nosu. To ni posledica okužbe, ampak nizke relativne zračne vlažnosti, ki jo povzroča delovanje klimatske naprave.
Hladen zrak, zlasti v slabo prezračevanem prostoru, je pogosto:
- preveč suh,
- neprečiščen, če filtri niso redno menjani,
- in poln mikroprahu ali alergenov.
V takem zraku sluznice v nosu in žrelu hitreje izsušijo, kar povzroča pekoč občutek, kihanje ali suh kašelj. To je zlasti opazno pri osebah, ki nosijo kontaktne leče, imajo astmo ali alergije.
Ali klima povzroča prehlad?
Ne – prehlad je virusna okužba, ki jo povzroči stik z virusom, ne ohlajen prostor. Vendar pa hladen, suh zrak zmanjšuje odpornost sluznic, kar lahko poveča verjetnost okužbe, če ste že v stiku z virusom.
Torej: klima ne povzroči prehlada, a lahko zmanjša obrambno sposobnost dihalnih poti. To je še posebej pomembno v pisarnah ali skupnih prostorih, kjer je veliko ljudi in kroženje zraka slabo.
Kako uporabljati klimo, da nam ne škodi?
Dobro nastavljena klimatska naprava ni nevarna – nevarna je neustrezna uporaba. Upoštevaj naslednje:
- Ne usmerjaj toka zraka neposredno v ljudi (ne na glavo, vrat ali hrbet).
- Temperaturna razlika med notranjostjo in zunanjostjo naj ne bo večja kot šest do osem stopinj Celzija.
- Redno menjavaj filtre, vsaj na dva do tri mesece (ali pogosteje v prašnem okolju).
- Dodaj vlažilec zraka, če opaziš suhost sluznic.
- Ne sedi dolgotrajno neposredno pod napravo – raje usmeri tok proti steni ali stropu.
Kdaj poiskati pomoč?
Če občutki mišične bolečine, suhosti v grlu ali draženja v nosu ne izginejo po nekaj urah izven klimatiziranega prostora, ali če se pojavijo simptomi, kot so vročina, močan kašelj, pekoče oči, je možno, da ne gre več zgolj za reakcijo na klimo – temveč za okužbo, alergijo ali vnetje.
V takih primerih je priporočljiv pregled pri zdravniku, še posebej, če so simptomi ponavljajoči se ali dolgotrajni.
Težava ni klima – temveč kako jo uporabljamo
Klimatske naprave ne povzročajo bolezni neposredno, lahko pa ob nepravilni uporabi prispevajo k nelagodju, napetosti v mišicah in draženju dihalnih poti.
Razlika je v postavitvi, čiščenju, nastavitvah in vlažnosti prostora. Če klimatsko napravo uporabljamo zmerno in premišljeno, nam lahko pomaga – brez da bi nas bolela glava (ali vrat).
