Dražje bivanje in začetek višje sezone omrežnine: Kaj čaka gospodinjstva to zimo?
Z začetkom ogrevalne sezone se številna slovenska gospodinjstva znova soočajo z višjimi izdatki za energijo.
Najnovejši podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da so se stroški, povezani s stanovanjem in energenti, v zadnjem letu občutno povečali.
Cene v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva so bile septembra letos za 8,8 odstotka višje kot v enakem obdobju lani.
Gre za eno največjih podražitev med skupinami življenjskih potrebščin, ki je tudi pomembno prispevala k skupni inflaciji.
Stanovanjski stroški rastejo precej hitreje od splošne inflacije
Po podatkih statističnega urada je letna inflacija septembra znašala 3,3 odstotka.
Medtem ko so se življenjske potrebščine v povprečju podražile za 3,3 odstotka, so se cene v skupini, ki vključuje stanovanje, vodo, elektriko, plin in druga goriva, zvišale za 8,8 odstotka.
Ta skupina je k letni inflaciji prispevala 1,1 odstotne točke, kar je največ med vsemi skupinami. Opazno so se povečali tudi stroški prevoza, kjer so bile cene na letni ravni višje za 6,3 odstotka.
Za gospodinjstva to pomeni, da se dražijo številne storitve in dobrine, ki predstavljajo pomemben del vsakodnevnih izdatkov.
Kaj to pomeni za družinski proračun?
Če bi gospodinjstvo za enak nabor stanovanjskih storitev in energentov pred letom dni plačevalo 200 evrov mesečno, bi 8,8-odstotna podražitev pomenila povečanje na 217,60 evra.
Pri mesečnih stroških v višini 300 evrov bi enaka podražitev pomenila dodatnih 26,40 evra.
Na letni ravni bi to predstavljalo več kot 316 evrov dodatnih stroškov.
Pri tem je treba poudariti, da gre za ponazoritveni izračun na podlagi povprečne rasti cen v celotni statistični skupini, ne pa za napoved dejanskega zvišanja položnic posameznega gospodinjstva.
Dražja tudi tekoča goriva
Podražitve so bile opazne tudi pri tekočih gorivih. Statistični urad je septembra v primerjavi z avgustom zabeležil 5,2-odstotno zvišanje njihovih cen.
To je posebej pomembno za gospodinjstva, ki se ogrevajo s kurilnim oljem in so odvisna od gibanja cen energentov.
Za razliko od gospodinjstev, ki imajo stroške ogrevanja razporejene skozi vse leto, lahko uporabniki kurilnega olja večji del izdatkov občutijo že ob posameznem nakupu.
Pred gospodinjstvi so najhladnejši meseci
Ogrevalna sezona je šele na začetku, zato bodo dejanski stroški ogrevanja v veliki meri odvisni tudi od vremenskih razmer v prihodnjih mesecih.
Daljše obdobje nizkih temperatur praviloma pomeni večjo porabo energije. Ob tem se s 1. novembrom za uporabnike električnega omrežja začenja tudi višja sezona obračunavanja omrežnine, ki bo trajala do konca februarja 2027.
Gospodinjstva, ki se ogrevajo z električno energijo oziroma toplotnimi črpalkami, bodo zato morala biti posebej pozorna tudi na stroške uporabe električnega omrežja.
Podatki statističnega urada tako kažejo, da je ogrevalna sezona pred številnimi gospodinjstvi v času, ko so stroški bivanja že občutno višji kot pred letom dni.
