Lani v Sloveniji 85 smrti, za katere obstaja sum, da so povezane z neželenimi učinki zdravil

| v Slovenija

Neželeni učinki zdravil v letu 2024: več kot 1600 primerov resnih zapletov.

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke je v letu 2024 prejela 2605 novih poročil o domnevnih neželenih učinkih zdravil. To je osem poročil manj kot leto prej.

Zraven so zabeležili še 643 nadaljnjih poročil, ki predstavljajo dodatne informacije k že prejetim prijavam. V primerjavi z letom 2023 je to skoraj 23 odstotkov manj.

V poročilih je skupaj opisanih 6452 neželenih učinkov, ki se nanašajo na 3538 različnih zdravil

Med temi je bilo 1620 učinkov ocenjenih kot resnih, 1203 pa še niso bili navedeni v informacijah o zdravilih – kar pomeni, da gre za nepričakovane učinke.

V letu 2024 so zabeležili tudi 85 primerov smrti, za katere obstaja sum, da so povezane z uporabo zdravil.

Večina primerov pri odraslih in ženskah

Neželeni učinek zdravila pomeni škodljiv in nenameren odziv bolnika na uporabo zdravila. V Sloveniji za spremljanje in ocenjevanje takšnih učinkov skrbita Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke ter Nacionalni center za farmakovigilanco.

Poročila o domnevnih neželenih učinkih zdravil agenciji posredujejo zdravstveni delavci, imetniki dovoljenj za promet z zdravili, pa tudi bolniki, starši, skrbniki in druge osebe. Zbiranje teh podatkov je ključno za prepoznavanje morebitnih novih varnostnih tveganj.

Največ poročil, ki so jih prejeli v letu 2024, se nanaša na odrasle med 18. in 69. letom starosti (42,5 odstotka), sledijo starejši od 69 let (24,2 odstotka). 

Med prijavljenimi primeri je 56,4 odstotka žensk, 40,5 odstotka moških, za 3,1 odstotka primerov pa podatka o spolu ni bilo.

Število poročil po starostnih skupinah (Vir: Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke)

Število poročil glede na spol bolnika (Vir: Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke)

Vročina ostaja najpogostejši neželeni učinek

Med vsemi neželenimi učinki, o katerih so poročali v letu 2024, je bila najpogostejša povišana telesna temperatura s 303 primeri. 

Med pogostejšimi so bile še rdečina na mestu aplikacije (209), oteklina na istem mestu (193), slabost (160), glavobol (134), infuzijska reakcija (137), diareja (110) in utrujenost (103).

Največ prijavljenih neželenih učinkov je bilo iz skupine splošne težave in spremembe na mestu aplikacije, ki so predstavljale 20,2 odstotka vseh primerov. Sledile so bolezni prebavil (10,9 odstotka), preiskave (9,9 odstotka), bolezni kože in podkožja (8,7 odstotka) ter bolezni živčevja (8,0 odstotka).

Vir: Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke

Manj poročil

Čeprav Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke že več let aktivno ozavešča zdravstvene in druge deležnike, je število poročil nekoliko upadlo, kar je pričakovano po izrazito povečanem poročanju v času pandemije covida-19.

V letu 2024 je bilo skupno število poročil za 0,3 odstotka nižje kot leto prej, kar pomeni, da se trend upadanja upočasnjuje. Za primerjavo – v letu 2023 je bil padec kar 20,1 odstotka v primerjavi z letom 2022.

S podobnim trendom se srečujejo tudi v drugih državah članicah Evropske unije. 

Tudi v letu 2024 so bili zdravniki najpogostejši vir poročil o domnevnih neželenih učinkih zdravil. Posredovali so 1413 poročil, kar predstavlja 54,2 odstotka vseh primerov.

Vir: Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke

Preberite še

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura