Po podatkih Evropske mejne in obalne straže – Frontex (francosko Frontieres exterieures) je v prvih enajstih mesecih 2024 število nedovoljenih prehodov na območju Zahodnega Balkana upadlo za 80 odstotkov.
Slovenski policisti so letos na vseh notranjih mejah evidentirali 44.375 nedovoljenih vstopov, kar je skoraj 20 odstotkov manj kot v enakem obdobju 2023, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.
V Sloveniji je večina tujcev ob prijetju podala namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito.
»Podanih je bilo 5173 prošenj za mednarodno zaščito. Večino, 63 odstotkov vseh prosilcev za mednarodno zaščito, so predstavljali državljani Maroka, sledijo državljani Afganistana, Sirije in Egipta.«
»Pri upravljanju nezakonitih migracij smo lahko uspešni le s tvornim sodelovanjem vseh deležnikov vzdolž zahodnobalkanske migracijske poti.
Ker je državam v regiji Zahodnega Balkana treba pomagati tudi pri upravljanju migracij, smo v zadnjem letu okrepili tristransko sodelovanje z Italijo in Hrvaško.
Ob različnih priložnostih smo pozvali tudi k čimprejšnjemu podpisu statusnega sporazuma med Frontexom ter Bosno in Hercegovino, ki bo pomembno prispeval k varovanju zunanje meje Evropske unije.
Slovenija skupaj s sosednjimi državami, predvsem Italijo in Hrvaško, išče rešitve glede nadzora nad prehajanjem meja ter se dogovarja o možnostih za skupne mešane patrulje na meji Hrvaške z Bosno in Hercegovino ter Srbijo.«
Migracij ni mogoče učinkovito upravljati šele na notranjih mejah posamezne države, ugotavljajo. Dodali so še, da se Slovenija jasno zaveda problematike nezakonitih migracij in je kot polnopravna članica schengenskega prostora vključena v iskanje skupnih evropskih rešitev.
Slovenija je na podlagi Zakonika o schengenskih mejah 21. oktobra 2023 uvedla začasni ponovni nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko, ki bo trajal do 21. junija 2025.
»Izvajanje mejne kontrole na notranjih mejah daje policiji možnost identifikacije oseb, ki vstopajo v državo, kar je dodatno orodje za prepoznavanje resnih groženj za javni red in notranjo varnost, ki izhajajo zlasti iz terorističnih groženj in tveganj zaradi hudih oblik organiziranega kriminala, vključno s tihotapljenjem ljudi.
V zadnjih nekaj letih opažamo porast tihotapljenja migrantov in drugih kriminalnih dejavnosti, povezanih s tem. Slovenska policija tihotapljenje migrantov jemlje zelo resno - samo letos so preiskali 475 primerov, v katerih so prijeli 524 tihotapcev migrantov.«
