Negativni trend seveda ni brez posledic. Takšno bi lahko bilo stanje čez nekaj desetletij.
Stalež srnjadi je problematičen. Že dlje časa se govori, da srnjad iz slovenskih lovišč počasi izginja in da povprečna telesna teža uplenjenih primerkov upada.
V nekaterih lovskih družinah celo ne morejo izpolniti letnih planov, so sporočili z Lovske zveze Slovenije.
Agencija za upravljanje z divjadjo je proučevala povezavo staleža srnjadi s staležem šakala.
»Dejstvo je, da v zadnjih letih tam, kjer se pojavi šakal, srnjad začne izginjati,« je povedal predsednik lovske zveze Alojz Kovšca.
»Ne trdimo, da je to edini vzrok. Vzrokov je verjetno in prav gotovo več. Vendar pa se lovci lahko ukvarjamo le s tistimi, ki so v naši pristojnosti, in to šakal zagotovo je.«
Odločevalce in državo opozarjajo, da je srnjad v krizi. Zato pozivajo k ukrepom, ki bi ta negativni trend predrugačili v zelo kratkem času, sicer se lahko zgodi, da bo treba čez desetletja srnjad naseljevati tja, kjer je bila prevladujoča divjad.
To bi za nekatere lovske družine, ki imajo poglavitni koncesijski dohodek iz uplenjene srnjadi, pomenilo finančne težave. Tudi pašniki bi bili manj zaščiteni, saj srnjad z objedanjem omejuje gozdi rob – Kovšca omeni širjenje grmovja, v katerega se lahko naselijo plenilci.
Predsednik lovske zveze je napovedal okroglo mizo, na kateri bodo skušali najti rešitve. Raziskave bodo poskusili izvesti čim prej.