Odstotek uporabnikov novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med mladimi v Sloveniji narašča.
31. maja obeležujemo svetovni dan brez tobaka, ki letos poteka pod geslom: »Razkrijmo manipulacije tobačne industrije«. Posvečen je preprečevanju vpliva tobačne industrije na otroke in mladostnike.
Arome, vplivneži in digitalni oglasi
Tobačna industrija uporablja privlačne arome in intenzivni digitalni marketing, da bi nove nikotinske izdelke približala mladim. Taktike segajo od sadnih okusov do oglasov na družbenih omrežjih, kjer mladi preživijo največ časa.
Na nacionalnem simpoziju, organiziranem v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, ministrstvom za zdravje, Svetovno zdravstveno organizacijo in drugimi partnerji, so strokovnjaki opozorili na nujnost zakonodajnih ukrepov.
Od 24. aprila 2025 v Sloveniji velja prepoved arom v elektronskih cigaretah – dovoljena je le uporaba 16 snovi s tobačno aromo. Po besedah Vesne Marinko, generalne direktorice Direktorata za javno zdravje, se zgledujemo po državah, kot je Nizozemska, kjer je po uvedbi podobne prepovedi zaznan upad uporabe elektronskih cigaret. Dodala je, da se konec letošnjega leta ukinja možnost kajenja in uporabe povezanih izdelkov v kadilnicah.
Naraščajoča uporaba med mladimi
Kljub padcu deleža kadilcev v splošni populaciji narašča uporaba novih nikotinskih izdelkov.
Ti med mladimi dosegajo med deset in 15 odstotkov uporabnikov, medtem ko so med dijaki 2. letnikov številke še bolj alarmantne – 30 odstotkov uporablja elektronske cigarete, osem odstotkov ogrevane tobačne izdelke ter do 14 odstotkov nikotinske vrečke.
Nikotin vpliva na možgane in zasvojenost
Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki še posebej tvegana.
»Mlajši kot je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in močneje bo zasvojen, pri čemer nikotin poveča tveganje za zasvojenost z drugimi psihoaktivnimi snovmi in tudi poveča tveganje za začetek in nadaljevanje kajenja cigaret,« opozarja Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Nikotin negativno vpliva na razvoj kognitivnih sposobnosti, delovni spomin, razpoloženje in povečuje tveganje za uporabo drugih psihoaktivnih snovi.
»Mladostniki pogosto mislijo, da njihovi vrstniki veliko pogosteje uporabljajo elektronske cigarete in druge psihoaktivne snovi, kot to dejansko drži. Ta napačna prepričanja so lahko zelo vplivna – če mladi verjamejo, da vsi okoli njih nekaj počnejo, se večkrat čutijo prisiljene tudi sami ravnati enako, da bi bili sprejeti med vrstniki,« poudarja Andreja Drev z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kritično razmišljanje in demistifikacija napačnih prepričanj sta ključni obrambi pred vplivi industrije.
Trije inšpektorati nadzorujejo spoštovanje zakonodaje
Za nadzor nad tobačnimi izdelki so pristojni: tržni inšpektorat, finančna uprava in Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije. Skupaj izvajajo nadzor nad označevanjem, prodajo in oglaševanjem izdelkov ter preverjajo spoštovanje zakonov, zlasti v zvezi s prodajo mladoletnim.
Apel za strožjo evropsko zakonodajo
Letos mineva dvajset let od začetka veljave Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru nad tobakom, prve mednarodne pravne pogodbe, namenjene obvladovanju svetovne epidemije uporabe tobaka in drugih nikotinskih izdelkov.
Ta je zagotovila pomembno podporo in je vladam služila kot neprecenljivo referenčno orodje pri pravni obrambi pred izzivi nadzora nad tobakom, ki jih je vložila tobačna industrija, je povedal Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Sanja Vuzem iz WHO Slovenija opozarja, so mladi kljub napredku »v številnih državah še vedno nezadostno zaščiteni pred trženjem elektronskih cigaret in drugih nikotinskih izdelkov, zato je strožja zakonodaja za zaščito mladih v Evropi nujno potrebna.«
V prihodnje bo veliko dela usmerjenega v razumevanje algoritmov, interneta in spremljanje trendov, je ocenila Manca Kozlovič, predsednica Brez izgovora Slovenija. Razlog so pristopi, ki jih tobačna industrija tarčno usmerja v to starostno skupino prek vsebin vplivnežev, socialnih omrežij, drugih avdiovizualnih vsebin in podobno. Čeprav se zdi, da je tobačna industrija podobne pristope uporabljala že celo prejšnje stoletje, so novi pristopi težje sledljivi.
