Z državnim svetnikom Milanom Ozimičem smo se pogovarjali o nedavnem posvetu z naslovom Vetrna energija, prostor in okolje - čas za razmislek.
Milan Ozimič je v državnem svetu vodja interesne skupine lokalnih interesov, član komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in član komisije za državno ureditev.
Nedavno je vodil in povezoval posvet z naslovom Vetrna energija, prostor in okolje - čas za razmislek.
»Namen posveta je bil, da se ključni deležniki v tem postopku – od investitorjev do državnega aparata, tako vladnega kot zakonodajnega ter lokalnih skupnosti in civilnih iniciativ, torej ljudi, ki tam živijo, da izrazijo svoje poglede na problematiko vetrnih elektrarn.
Tam, kjer se ta problematika pojavlja, je veliko vprašanj in premalo odgovorov, očitki o blokadah informacij, o neizpolnjevanju zavez; skratka, težav kolikor hočete.«
Pojasnil je, da se zavzema za vključujoč dialog med vsemi deležniki.
»Saj nobeno vprašanje ni neumno. Ne gre le za problem lokalnega prebivalstva, temveč tudi lokalnih investitorjev. Postopki umeščanja izhajajo na dvomljivih predpisih, zastarelih normativih in sam postopek zbuja očitke, da to ni v skladu s časom. Očitajo tudi, da regulative v zvezi z zvokom ni,« je poudaril pomisleke iniciativ in lokalnih skupnosti.
Odsotnost investitorjev
Investitorji so svojo udeležbo na posvetu odpovedali, tako je ta potekal brez njih.
»To je njihova odločitev. Menim, da je bila zanje to priložnost, da pojasnijo svoj način ravnanja pred javnostjo, to je bil tudi namen.«
Polarizacija
Vprašali smo ga tudi, kako bi zagotovili, da razprava o umeščanju vetrnih elektrarn ne bi polarizirala slovenske javnosti, ideološko ali politično?
»Že tema je takšna, da sama po sebi polarizira. Zavedamo se, da potrebujemo energijo, a umestitev vetrnic, sončnih elektrarn in jedrskih elektrarn – povsod je poseg v prostor moteč za tiste, ki so tam.
Zato se lokalne skupnosti in iniciative temu uprejo. Ti predstavniki se borijo za svoj življenjski prostor.«
Hrup in mehanizmi lokalne koristi
Povedal je še, da nimamo kriterijev, kako daleč od naselja je lahko vetrna elektrarna.
O mehanizmih lokalne koristi, da na primer gre del prihodkov od vetrnih elektrarn v lokalni proračun kot orodja za povečanje sprejemljivosti projektov vetrne energije je povedal:
»Za takšne zadeve so rente in odškodnine že od nekdaj obstajale, vedno prispevajo k lokalnemu okolju.
To so vprašanja proti koncu, ko je vse drugo že urejeno. To, kar prebivalstvu pripada, bi moralo biti predvideno, ne pa, da so pogajanja, s katerimi nato niso vsi zadovoljni.«
Jedrska energija, da ali ne?
Na posvetu je bilo tudi slišati, da bi morala Slovenija ponovno razmisliti o jedrski energiji kot trajnostni izbiri za prihodnost, saj jedrska elektrarna zahteva bistveno manj prostora kot vetrne elektrarne.
»Mislim, da država kot skupnost, ki potrebuje strateške opredelitve, mora nenehno razmišljati o vseh možnih virih energije, ki je na razpolago in ovrednoti, kaj je najbolj racionalno ...
Glede vpliva na okolje pa je jedrska energija dokaj čista, hkrati pa velika potencialna nevarnost.«
Potek zelene preobrazbe v Sloveniji
Kje vidi največjo priložnost za Slovenijo v zeleni preobrazbi – energetika, promet, gradbeništvo, kmetijstvo?
»Na vseh segmentih je treba kaj narediti, Evropska unija ponekod že dela korake nazaj. Ta zeleni prehod v takšnem obsegu in na način, kot je bil zamišljen in načrtovan, po mojem ne bo niti približno speljan, če se ne bo čisto ustavil.
Realnost daje neke rezultate začetne preobrazbe, ki pa s svojo inercijo, če tako sledi naprej, ne more energetsko preživeti.
Tu bo krepek razmislek in mislim, da se bo v neki točki, v ključnih delih, ustavil, v posameznih segmentih pa je tudi kaj koristnega in dobrega in se bo tam nadaljeval.«
