Zobozdravniki zahtevajo več sredstev za izdelavo belih zalivk, bodo vračali koncesije?

| v Slovenija

Znesek, ki ga trenutno prejmejo za izdelavo belih zalivk, ne zadostuje za kritje vseh stroškov, so opozorili zobozdravniki.

Trenutno imajo pravico do tako imenovanih belih oziroma kompozitnih zalivk v breme javne zdravstvene blagajne otroci do 15. leta ter nosečnice in doječe matere, na »vidnih« zobeh pa prav vsi zavarovanci. 

Z oktobrom so v veljavo stopile spremembe pravilnika obveznega zdravstvenega zavarovanja, po katerem bodo bele zalivke v prihodnje brezplačne tudi za druge skupine zavarovancev. 

Novela bo tako osebam do 26. leta od 1. januarja 2025 zagotovila kritje izdelave belih zalivk na vseh zobeh v breme javne zdravstvene blagajne. Ostali pa bodo to pravico pridobili 1. julija 2026. Zavarovanci sicer ne bodo upravičeni do brezplačne zamenjave amalgamskih zalivk z belimi, če bodo amalgamske zalivke še vedno funkcionalne.

Zobozdravniki so na današnji novinarski konferenci novost pozdravili, saj so veseli napredka in novih materialov, ki pacientom prinašajo boljše zdravje. Hkrati pa so opozorili na anomalijo. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije namreč trenutno za bele zalivke, ki so pravica nosečnic in doječih mater, nameni le med 29 in 59 evri, je pojasnila vodja delovne skupne za strokovna vprašanja zobozdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije Barbara Škrlj.

Barbara Škrlj in Krunoslav Pavlović opozorjata na še večjo nedostopnost do zobozdravstvenih storitev (Foto: Sašo Radej).

Izdelava ene bele zalivke trenutno zobozdravniku prinese od 41 do 91 evrov minusa

Gre za znesek, s katerim morajo zobozdravstvene ordinacije pokriti vse stroške - sprejem pacienta, odstranitev kariesa, izdelavo zalivke, čiščenje stola, uro dela zobozdravnika in zobne asistentke, dezinfekcijo ter ves material in pripomočke, je naštela. Za večjo zalivko na zadnjih zobeh potrebujejo uro dela, za izdelavo manjše na sprednjih zobeh pa okoli pol ure, je dodala.

Če bi želeli pokriti vse stroške za izdelavo zalivke, bi jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije moral plačati od 70 do 150 evrov, odvisno od zahtevnosti izdelave, je opozorila Škrlj. Izdelava ene bele zalivke tako trenutno zobozdravniku prinese od 41 do 91 evrov minusa, je pojasnila.

»Gledano z ekonomskega vidika je za zobozdravstvene ordinacije to nevzdržno,« je posvarila. Zobozdravniki so zato Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pozvali, naj ponovno izračuna ceno izdelave bele zalivke, sicer bodo primorani vračati svoje koncesije, število pacientov brez izbranega zobozdravnika pa se bo še povečalo. 

Zobozdravniki so na današnjem novinarskem srečanju opozorili, da so z oktobrom uveljavljena Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja v škodo pacientov in zobozdravnikov.

Če se zapre 100 koncesijskih ambulant, lahko brez zobozdravnika ostane še 200.000 ljudi

Pri zdravniški zbornici so septembra in oktobra med zobozdravniki opravili anketo, v kateri je sodelovalo 274 zasebnikov s koncesijo. Od tega jih namerava ob uveljavitvi pravice do belih zalivk zaradi ekonomske nevzdržnosti koncesijo v celoti vrniti 49, delno 53, medtem ko se 33 koncesionarjev o tem še ni opredelilo. Po podatkih zbornice v Sloveniji v letošnjem letu deluje 1764, od tega v javnem sektorju 629, 706 je koncesionarjev, preostali pa tako imenovani čisti zasebniki.

»Zobozdravniki se bojimo, da bo taka nepremišljena in enostranska odločitev zdravstvene zavarovalnice zobozdravstvo pripeljala v popolno privatizacijo,« je povedal član omejene delovne skupine Krunoslav Pavlović. Zavarovanci, ki bi lahko ostali brez izbranega zobozdravnika, pa bi si morali izdelavo zalivk pri zasebnikih v celoti plačati sami, čeprav vplačujejo v javno zdravstveno blagajno, je opozoril.

»Ob obvezni uvedbi tovrstnih pravic na način, kot si je zastavil zavod, lahko pričakujemo, da bo vsak drugi Slovenec v prihodnosti ostal lahko brez osebnega zobozdravnika v javni mreži,« je posvaril.

Ob tem je za nerazumno označil vztrajanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pri uporabi belega kompozitnega materiala kot edinega materiala namesto amalgama. Na tržišču so namreč dostopni tudi drugi materiali, ki bi lahko bili primernejši, je ocenil. Med njimi je izpostavil glasionomerne cemente. 

Preberite še

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura