NIJZ je pregledal 142 subvencioniranih študentskih obrokov in ugotovil, da jih kar 28 odstotkov ni primernih za vsakodnevno prehrano. Na krožnikih primanjkuje zelenjave, stročnic in rib, skoraj tretjina obrokov pa vsebuje ocvrte sestavine.
Kako zdravi so obroki, ki jih študenti vsak dan kupujejo s študentskimi boni?
Rezultati raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje, opravljene v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije, kažejo, da je več kot četrtina subvencioniranih študentskih obrokov takšnih, ki jih strokovnjaki ne priporočajo za vsakodnevno prehrano.
Na nacionalnem inštitutu zato zakonodajalcu predlagajo spremembe sistema subvencioniranja študentske prehrane. Ena od možnosti je, da bi ponudniki prehransko kakovostnejših obrokov prejemali višjo subvencijo.
Druga možnost pa je uvedba obveznega praktičnega usposabljanja za ponudnike študentske prehrane, je na današnji predstavitvi rezultatov pojasnil Matej Gregorič z NIJZ.
Pregledali 142 obrokov, skoraj tretjina ni bila ustrezna
Raziskava je potekala v okviru programa Dober tek, študent! Terensko delo so v sodelovanju s predstavniki študentov opravili med aprilom in junijem lani, pri čemer so pregledali 142 obrokov pri prav toliko ponudnikih subvencionirane študentske prehrane.
Ugotovitve so pokazale, da kar 28 odstotkov pregledanih obrokov ni ustrezalo merilom zdravega obroka oziroma jih strokovnjaki ne bi priporočali za vsakodnevno uživanje. Na drugi strani je bila le desetina obrokov sestavljena najbolj optimalno.
Podatki so pomembni tudi zato, ker približno 70 odstotkov študentov študentske bone uporablja večkrat na teden.
»Če ti obroki niso optimalni in so podobno pomanjkljivi tudi vsi ostali obroki v dnevu, to že ima posledice za zdravje. Hkrati vpliva na prehranske navade v kasnejših obdobjih,« je opozoril Gregorič.
Na krožnikih premalo zelenjave, stročnic in rib
Ena največjih pomanjkljivosti pregledanih študentskih obrokov je bila po ugotovitvah nacionalnega inštituta premajhna količina zelenjave. Tudi stročnice so se na jedilnikih pojavljale razmeroma redko, kadar pa so bile vključene v obrok, so jih večinoma ponudili v juhi ali solati.
Skoraj polovico krožnika so sestavljali ogljikovi hidrati, predvsem enostavnejše škrobne izbire, kot so beli riž, bele testenine in krompir. Kaš oziroma polnovrednih škrobnih živil med pregledanimi obroki niso zasledili.
Še posebej redko so bile na jedilnikih ribe, saj so jih vključili v le osem odstotkov pregledanih obrokov.
Nekoliko spodbudnejše so bile ugotovitve pri mesnih jedeh. Pri večini mesnih obrokov namreč niso zaznali visoko predelanih izdelkov. Kljub temu je vsak deseti pregledani obrok vseboval bolj visoko predelan izdelek.
Raziskovalce je razveselila tudi ponudba obrokov za študente, ki ne uživajo mesa oziroma živil živalskega izvora. Vegetarijanski obrok je bil na voljo pri 89 odstotkih ponudnikov, veganski pa pri polovici.
Skoraj tretjina obrokov je vsebovala ocvrte sestavine
Poleg sestave obrokov so strokovnjaki preverjali tudi načine priprave hrane. Ugotovili so, da večina ponudnikov uporablja sprejemljive postopke priprave, vendar so pri skoraj tretjini pregledanih obrokov zaznali vsaj eno ocvrto sestavino. Številni obroki so vsebovali celo dve.
Večji delež prehransko neustreznih obrokov so odkrili pri ponudnikih hitre prehrane in pri tistih, kjer je bilo študentovo doplačilo minimalno oziroma ga sploh ni bilo.
Nasprotno so pri ponudnikih iz javnih zavodov, denimo v dijaških domovih, našli precej obrokov, ki so ustrezali prehranskim merilom.
Koliko študente dejansko stane obrok na bone?
Lucija Sevšek iz Študentske organizacije Slovenije je ob predstavitvi ugotovitev pojasnila tudi finančno plat subvencionirane študentske prehrane.
Državna subvencija za posamezen študentski obrok trenutno znaša 5,19 evra, najvišja dovoljena cena obroka, ki jo lahko določi ponudnik, pa je devet evrov.
To pomeni, da lahko študent za posamezen obrok doplača največ 3,81 evra. Povprečno doplačilo trenutno znaša 3,01 evra.
Doma pripravljena hrana je lahko tudi cenejša
Na možnosti cenovno dostopnejšega prehranjevanja je opozorila Jasmina Bevc iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Kot primer je navedla primerjavo med doma pripravljeno enolončnico in instantnim obrokom. Porcija doma skuhane enolončnice s piščancem in zelenjavo stane od 1,40 do 1,70 evra, medtem ko je za porcijo instantnih piščančjih rezancev treba odšteti približno 1,70 evra.
Bevc se zaveda, da imajo študenti zaradi študijskih in drugih obveznosti pogosto malo časa za pripravo hrane. Kljub temu jim svetuje, naj takrat, ko imajo več časa, razmislijo o pripravi več porcij hrane naenkrat.
Študentom je priporočila tudi uporabo brezplačnih pripomočkov za bolj premišljene prehranske izbire. Med njimi sta e-brošura S prehrano do znanja in brezplačna aplikacija Veš, kaj ješ?, s katero lahko uporabniki preverijo sestavo posameznih živil.
