Od začetkov papeštva je kar 217 papežev prihajalo z ozemlja današnje Italije, kar potrjuje dolgoletno vlogo Rima kot središča katoliške vere. S tem Italija močno prevladuje v statistiki izvorov papežev in utrjuje svojo zgodovinsko povezanost z Vatikanom.
Za Italijo sledi Francija s 16 papeži, nato Nemčija (6), Sirija (5) in še nekaj držav z manjšim številom papežev, kot so Grčija, Turčija in Tunizija – predvsem v prvih stoletjih krščanstva.
Prelom s tradicijo: Prvi neevropski papeži v novejšem času
Enega največjih zgodovinskih prelomov je prinesel papež Frančišek iz Argentine, ki je leta 2013 postal prvi neevropski papež po več kot tisočletju. Njegova izvolitev je pomenila simbolno globalizacijo Katoliške cerkve, ki se vse bolj ozira tudi na Latinsko Ameriko, Afriko in Azijo.
Svojega papeža pa so imeli tudi Hrvati. Papež Janez IV. naj bi se rodil okoli leta 600 nekje v Dalmaciji, najverjetneje v Zadru.
Bil je 72. rimski papež, ki je vodil Katoliško cerkev od 24. decembra 640 do svoje smrti 12. oktobra 642. Pred izvolitvijo za papeža je opravljal funkcijo nadškofa rimske cerkve. Njegovo papeževanje je zaznamovalo obdobje verskih sporov in političnih pretresov, zlasti zaradi invazij Slovanov na njegovem domačem območju.
Starejše novice
