Težave glede JEK2 se nadaljujejo in stopnjujejo.
Za prevoz največjih in najtežjih komponent bodoče druge jedrske elektrarne v Krškem bo treba obsežno prilagoditi prometno infrastrukturo.
Preliminarna transportna študija JEK2 je na predlagani trasi od Luke Koper do Krškega identificirala kar 112 kritičnih točk in odsekov, pri čemer največjih komponent po železnici ali avtocesti zaradi njihovih dimenzij ne bo mogoče pripeljati.
Namen študije je bil preveriti izvedljivost prevoza kritičnih komponent različnih potencialnih izvedb JEK2 ter določiti najprimernejšo traso in potrebne prilagoditve infrastrukture.
Od Kopra do Krškega skoraj 274 kilometrov
Kot najprimernejša kopenska pot je bila ponovno določena trasa Koper–Ljubljana–Celje–Krško, dolga približno 274 kilometrov. Trasa se skoraj v celoti izogne avtocestam in hitrim cestam, prednost pa je predvsem možnost postopne prilagoditve glavnih, regionalnih in lokalnih cest.
Študija je sicer analizirala osem možnih izhodišč oziroma transportnih poti iz pristanišč in drugih prometnih vozlišč v Sloveniji ter sosednjih državah, med drugim iz Kopra, Trsta, Reke, Budimpešte, Vukovarja, Linza in Bratislave.
Analiza je kot najbolj uravnoteženo rešitev izpostavila traso iz Luke Koper proti Krškemu.
112 kritičnih točk za transport
Na izbrani trasi je bilo ugotovljenih 112 kritičnih točk in odsekov.
Med njimi je 12 neodstranljivih višinskih ovir, pet višinskih ovir, ki bi jih bilo mogoče obiti z vzpostavitvijo obvozov, ter 21 ovir zaradi nezadostne širine prostega profila.
Dodatnih 45 ovir predstavljajo različne infrastrukturne in prostorske omejitve, med drugim nosilnost cestišča in terena, nakloni, zahtevnejši zavoji, omejen prostor za manipulacijo, bližina železniške infrastrukture in podzemna infrastruktura. Študija posebej izpostavlja tudi 29 premostitvenih objektov, daljših od 20 metrov.
Pri tako velikih transportih namreč ni pomembna samo širina ceste. Transportne kompozicije potrebujejo dovolj prostora tudi pri zavijanju in manevriranju, preveriti pa bo treba tudi nosilnost mostov in drugih objektov.
Železnica odpade, težava je tudi avtocesta
Ena pomembnejših ugotovitev študije je, da železniško omrežje zaradi prostorskih omejitev ni primerno za prevoz kritičnih komponent.
Prosti profil železniškega omrežja znaša 4,18 metra, kar dimenzijsko onemogoča prevoz predvidenih komponent.
Podobno velja za avtoceste in hitre ceste. Njihov višinski prosti profil znaša 4,40 metra, kar prav tako ne omogoča prevoza obravnavanih transportnih kompozicij.
Na drugih cestah so možnosti večje. Obstoječa infrastruktura na nekaterih odsekih omogoča prosti profil do 4,70 metra, po vzpostavitvi obvozov pa do 7,10 metra. Za izvedbo prevozov bo zato potrebna kombinacija prilagoditev infrastrukture in optimizacije samih transportnih kompozicij.
Kaj bodo morali urediti?
Med nadaljnjimi koraki študija izpostavlja predvsem podroben pregled in preverjanje nosilnosti vseh pomembnejših premostitvenih objektov. Če posamezen objekt ne bo ustrezal, bodo potrebne ojačitve, rekonstrukcije ali celo odstranitev in novogradnja.
Pri širinsko problematičnih odsekih bodo izvedene natančne geodetske meritve, nato pa bodo z 2D- in 3D-simulacijami preverjali, ali je mogoče posamezne ovire premagati z ustrezno transportno kompozicijo. Če to ne bo mogoče, bo treba prilagoditi tudi samo infrastrukturo.
Končna transportna študija bo pripravljena po izbiri dobavitelja in bo določila dokončno transportno kompozicijo ter potrebna dovoljenja.
Prevoz ene od komponent lahko preseže 1100 ton
Kako zahtevni bodo ti transporti, kažejo že podatki iz predhodne študije prevoza komponent.
Najbolj kritična obravnavana komponenta, uparjalnik za različico AP1000, bi s transportno sestavo presegla 1100 ton in za najmanj 25-krat presegla običajno dovoljeno skupno maso za prevoz po javnih cestah v Sloveniji.
Po ugotovitvah preliminarne transportne študije je transport kritičnih komponent do območja JEK2 izvedljiv, vendar le ob pravočasni pripravi infrastrukture, uporabi posebne transportne opreme, optimizaciji transportnih kompozicij ter ustreznem načrtovanju in vodenju celotnega projekta.
