Žaga Snežnik v gradnjo sodobnega lesnopredelovalnega kompleksa.
Žaga Snežnik, ki se je oktobra preimenovala v Fagus Slovenica, načrtuje gradnjo sodobnega lesnopredelovalnega kompleksa, s katerim se bo iz predelave iglavcev preusmerila v predelavo bukove hlodovine. Današnje predstavitve naložbe se je udeležil tudi premier Robert Golob, ki je dejal, da je projekt dokaz, da je lahko tudi država dober gospodar.
Lesno-energetski center Kočevska Reka, kakor se bo imenoval novi kompleks, bo največji obrat za predelavo bukovine v Sloveniji ter med največjimi v Evropi in svetu. Skupaj z njim bodo po besedah direktorja družbe Fagus Slovenica Roka Rutarja zgradili tudi toplotno centralo, s katero bodo za potrebe obrata zagotavljali lastno električno energijo in toploto.
Po besedah glavnega direktorja državne družbe Slovenski državni gozdovi, ki je lastnica Fagus Slovenica, Marka Matjašiča so se za gradnjo odločili v okviru sklepa pred dvema letoma, da bodo podjetje Snežnik, ki mu je grozil stečaj, prestrukturirali.
»Investicija v posodobitev je bila pri tem nujna, saj alternative ni bilo. Alternativa je bila samo prenehanje poslovanja,« je dejal.
V novem kompleksu bodo po Rutarjevih besedah izvajali razrez bukovine z najsodobnejšo tehnologijo in nadaljnjo obdelavo žaganega lesa. Iz kompleksa bo prihajal vrhunsko obdelan in po potrebi parjen bukov žagan les s ciljnimi dimenzijami in vlažnostmi glede na potrebe kupcev, namenjen predvsem za uporabo v pohištveni industriji. Pri tem bodo ciljali zlasti na izvoz.
Nova žaga bo imela letno zmogljivost predelave okoli 100.000 kubičnih metrov hlodovine. Pri tem bodo Slovenski državni gozdovi zagotavljali 60 odstotkov vhodne surovine, ostalo bodo kupovali iz zasebnih gozdov in uvoza. Toplotna centrala bo uporabljala predvsem zeleno biomaso iz okoliških gozdov in lesne ostanke iz predelave ter bo lahko letno proizvedla do 16.000 megavatov električne in 64.000 megavatov toplotne energije.
Za toplotno centralo so gradbeno dovoljenje že dobili, za gradnjo lesnopredelovalnega obrata ga pričakujejo spomladi. Gradbena dela bodo začeli v drugi polovici leta, začetek proizvodnje načrtujejo konec leta 2027.
Po Golobovih besedah naložba dokazuje, da zna biti tudi država dober gospodar. Država je bila namreč tista, ki je prevzela podjetje Snežnik, ga prestrukturirala in dokapitalizirala ter zagotovila sveža sredstva. Zagotovila je tudi posojila za novo naložbo, je spomnil.
»Zasebni kapital ima svoje prednosti, vendar če država opusti svojo vlogo zagotavljanja osnovne infrastrukture, potem tudi zasebni kapital ne more nadomestiti države,« je dodal.
Naložba v nov kompleks po njegovih besedah pomeni naložbo v znanje, ki je tudi sicer edino, »ki nas bo v prihodnje ohranilo na svoji zemlji«, hkrati pa je naložba, ki bo omogočala izkoriščanje naravnega bogastva, ki ga imamo.
Za občino Kočevje je po besedah župana Gregorja Koširja naložba pomembna predvsem zaradi multiplikativnega učinka, ki ga bo imela na Kočevje in širšo okolico.
»Tukaj bodo namreč tudi vse podporne službe, potrebne za delovanje obrata, hkrati pa bodo imeli investitorji dostop do delno predelanega in obdelanega lesa, ki ga bodo lahko neposredno tukaj kupovali.«
Vrednost naložbe je okoli 50 milijonov evrov. Financiranje so zagotovili Slovenski državni gozdovi prek naknadnega vplačila in poroštev za posojila. Za dobavo tehnologije sta bili po mednarodnem povpraševanju izbrani podjetji Mebor in Smarti (TAB System).
V okviru današnjega dogodka so posadili tudi bukev, ki bo simbolizirala usmeritev v predelavo bukove hlodovine.
