V Beli krajini ohranjajo tradicijo sejanja lanu.
V Beli krajini v pomladanskih dneh poteka sejanje lanu. V tem delu Slovenije, znanem po beli laneni narodni noši, namreč še živi ta tradicija, ki so jo marsikje opustili.
Ponekod ga sejejo v industrijske namene, na primer na kmetiji Klepec na Krasincu, Nada Cvitkovič iz Adlešičev pa tako ohranja domačo obrt in jo prenaša na naslednje rodove.
Lan je enoletna rastlina, ki jo gojijo zaradi vlaken za izdelavo lanenega platna, in zaradi semen, iz katerih pridelujejo olje. V Beli krajini so ga v preteklosti sejali predvsem zaradi lanenega platna, iz katerega je bilo izdelano praktično vse - od oblek, prtov do rjuh in zaves ter seveda belokranjske noše, je za STA spomnila Cvitkovič.
S prihodom drugih materialov, kot sta bombaž ali sintetika, sicer uporaba lanu vse bolj izginja. Tako je sajenja lanu vse manj, je pojasnila Cvitkovič. Sama ga še vedno seje zaradi ohranjanja in prikazovanja domače obrti. Na svoji domačiji v Adlešičih izvaja tudi različne delavnice in prikaze za skupine, najpogosteje za šole.
Lan seje, pobira in predeluje na tradicionalen način. V skladu z rekom »Stoti dan se sije (seje o. p. STA) lan«, ga sadi okoli 100. dneva v koledarskem letu, to je 10. aprila. Lahko se sicer seje tudi pozneje, pomembno je namreč, da je zemlja dovolj segreta. Priporočljivo je tudi sedemletno kolobarjenje, je povedala.
V maju lan oplete oz. populi plevel, pridelek pa se pobira po 20. juliju. »Pri tem se lanu ne žanje, ampak puli s koreninami vred. Z žetvijo se namreč stebelce skrajša, zato je iz njega težje narediti nit,« je pojasnila.
Ko je lan populjen, ga povežejo v snope in ga za tri tedne postavijo na jutranjo roso. Na ta na način se oleseneli del rastline lažje loči od osrednjega dela, je povedala. Nato se nato lan tolče, tre in izčeše.
»Včasih je bil to družabni dogodek, na katerem se je zbralo veliko ljudi, danes pa tega skorajda ni več,« pravi.
Ko je lan izčesan, se delo preseli v hišo. Tam vlakna spredejo v prejo, prejo pa nato navijejo v štrene, operejo in belijo. Iz belih štren se nato na snovalu pripravi osnova, ki se jo na statvi stke v laneno platno. To se na koncu še obtolče in opere, da postane mehko, gosto in pripravljeno za vezenje ali šivanje.
Po besedah Cvitkovič gre za naporen in dolgotrajen postopek, zato ne preseneča ljudski rek, ki pravi: Lan je lan, z njim je delo leto in dan.
Nekateri pa lan gojijo tudi za pridelavo olja. Ena takšnih kmetij je kmetija Klepec na Krasincu pri Metliki.
Po besedah gospodarja Jožeta vsako leto posejejo od dva do tri hektarje lanu, iz semen pa nato pridelajo hladno stiskano olje, ki ga skupaj s še drugimi domačimi izdelki prodajajo v okviru dopolnilne dejavnosti.
Zanimanje za laneno olje se po njegovih besedah povečuje, saj je eden najboljših rastlinskih virov omega-3 maščobnih kislin, ima pa tudi veliko vitamina E, ki deluje kot antioksidant. »Kot tako je laneno olje zelo dobro dopolnilo, s katerim lahko urejamo in dopolnjujemo prehrano,« je povedal za STA.
Kljub temu pa sajenje lanu po njegovih opažanjih tudi v Beli krajini počasi izumira. »Smo med redkimi, ki ga sejemo. Tako kot mi, za olje in v nekoliko večjih količinah, ga sejeta morda še eden ali dva, preostali pa imajo manjše površine,« je povedal gospodar kmetije Klepec.
