Na obrobju Ižakovcev, v naselju Nemščak, se razprostira steklenjak, ki velja za enega najnaprednejših za pridelavo solate v Sloveniji. Skupina Panvita dokončala poleti, z osvetljevanjem in ogrevanjem iz bioplinarne omogoča pa celoletno pridelavo solate.
S podporo iz Skupne kmetijske politike 2023–2027 Evropska unija spodbuja naložbe, ki pomagajo kmetijam pri prilagajanju na podnebne razmere in učinkovitejši rabi naravnih virov.
Ukrep IRP16 – Naložbe v prilagoditev na podnebne razmere pri trajnih nasadih podpira tehnologije, ki zmanjšujejo porabo energije in vode ter krepijo odpornost pridelave na vremenske spremembe. Takšne usmeritve so tudi temelj razvoja sodobnih rastlinjakov, kakršen deluje v Nemščaku.
Toplota iz bioplinarne in solata skozi vse leto
Steklenjak, ki pokriva približno dva hektarja površin, so v Panviti dokončali poleti. Zasnovan je tako, da izkorišča presežke energije iz sosednje bioplinarne.
»V Sloveniji je pomanjkanje zelenjave za slovenskega potrošnika, hkrati pa imamo zraven bioplinarno, ki ima toliko toplote viška, da smo jo lahko uporabili za proizvodnjo solate,« pojasnjuje član uprave Skupine Panvita Branko Virag, ki dodaja, da gre za neke vrste odgovor na podnebne spremembe.
Proizvodnja poteka pod natančno nadzorovanimi pogoji, od semena do končne rastline.
»Imamo tri vrste solate, ki bodo na razpolago slovenskemu potrošniku vseh dvanajst mesecev. V zimskem času bomo uporabili toploto za ogrevanje in svetlobo za podaljšanje dneva,« pravi Virag.
Solata, ki zraste danes, je jutri že na trgovskih policah
Novi rastlinjak prinaša več kot le tehnološko dovršenost. Gre za korak proti večji prehranski samozadostnosti.
»S proizvodnjo štirih milijonov glav solate na leto, torej po dve glavi za vsakega Slovenca, bomo dvignili samooskrbo s solato za približno deset odstotkov. Solata je proizvedena danes, jutri pa že na polici,« pojasnjuje Virag.
Kratke dobavne poti pomenijo, da solata ohrani več svežine, hkrati pa se zmanjšajo izgube in vpliv prevozov na okolje.
Panvita v ta proces vnaša izkušnje iz dolgoletne pridelave ter inovacije, ki so bile nekoč rezervirane le za največje evropske pridelovalce.
Načrtujejo širitev iz dveh na pet hektarjev
Rastlinjak v Nemščaku je bil sofinanciran še iz prejšnje finančne perspektive Skupne kmetijske politike, ki je podpirala naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire.
Enaki cilji se nadaljujejo tudi v aktualnem obdobju, kjer se kmetijstvo povezuje z energetiko in krožnim gospodarstvom.
»Imamo izdano gradbeno dovoljenje za 5,3 hektarja, trenutno uporabljamo dobra dva hektarja. Trg se na našo pridelavo odziva pozitivno, zato bomo v kratkem sprejeli odločitev o strateški širitvi,« razkriva Virag.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
