Še posebej izstopa leto 2024.
Kako varno je naše okolje, lahko med drugim ocenjujemo tudi s pomočjo policijske statistike, ki razkriva, s katerimi oblikami kriminalitete se najpogosteje srečujejo prebivalci.
Tokrat smo se osredotočili na tatvine in preverili, kaj o njih kažejo podatki za leto 2025 na območju Policijske uprave Novo mesto, ki zajema Dolenjsko, Belo krajino in Posavje.
Iz letnega poročila policijske uprave izhaja, da so policisti lani obravnavali 1.695 tatvin in 1.039 velikih tatvin. Čeprav se je število obeh vrst kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2024 zmanjšalo, velike tatvine ostajajo precej pogostejše kot pred petimi leti.
Policija med razlogi za visoko število velikih tatvin posebej izpostavlja vlome v osebne avtomobile na parkirnih prostorih.
Kaj sploh pomeni velika tatvina?
Ne pomeni nujno, da je bila ukradena stvar velike vrednosti. Kazenski zakonik v 205. členu med velike tatvine med drugim uvršča tatvine, storjene z vlomom oziroma premagovanjem večjih ovir za dostop do zaprtih prostorov, tatvine na posebno predrzen način ter tatvine, ki jih izvrši več oseb, združenih z namenom kraje.
Mednje lahko sodijo tudi vlomi v parkirane avtomobile, četudi vrednost ukradenih predmetov ni visoka.
Pri pravni opredelitvi kaznivega dejanja torej ni odločilna zgolj vrednost ukradenega premoženja, temveč tudi način, kako je bila tatvina izvršena, in druge okoliščine.
V petih letih za več kot 80 odstotkov več velikih tatvin
Podatki policije kažejo, da se je število velikih tatvin v zadnjih petih letih izrazito povečalo.
Leta 2021 so policisti na območju Policijske uprave Novo mesto obravnavali 572 velikih tatvin, leto pozneje 608, leta 2023 pa 699.
Največji skok je sledil leta 2024, ko je število naraslo na 1.137. Leta 2025 so jih obravnavali 1.039, kar pomeni približno 8,6 odstotka manj kot leto prej.
Kljub zmanjšanju je bilo velikih tatvin leta 2025 skoraj 82 odstotkov več kot leta 2021.
Policija v poročilu pojasnjuje, da je povečanje v petletnem obdobju povezano predvsem z večjim številom vlomov v osebna vozila na parkiriščih. Druge oblike velikih tatvin so po njihovih navedbah ostale približno na ravni petletnega povprečja.
Policija preišče manj kot petino velikih tatvin
Posebej izstopa podatek o preiskanosti kaznivih dejanj.
Leta 2025 je delež preiskanih velikih tatvin znašal 18,5 odstotka, kar pomeni, da je policija kot preiskano evidentirala manj kot petino teh kaznivih dejanj.
Delež je bil sicer nekoliko višji kot leta 2024, ko je znašal 16,2 odstotka, vendar ostaja razmeroma nizek.
Po metodologiji policije se kaznivo dejanje šteje za preiskano, če je bil osumljenec znan že ob prijavi oziroma odkritju dejanja ali pa ga je policija odkrila pozneje. To še ne pomeni, da je bila oseba za dejanje tudi pravnomočno obsojena.
Pri tem velja poudariti, da se 18,5-odstotna preiskanost nanaša na vse velike tatvine, ne samo na vlome v avtomobile.
Za primerjavo: policisti so leta 2025 obravnavali tudi 1.695 tatvin, pri katerih je preiskanost znašala 32,2 odstotka.
Ustanovili posebno delovno skupino
Zaradi obsega premoženjske kriminalitete so policisti izvajali poostrene nadzore na območjih, ki jih označujejo kot kriminalna žarišča, in na varnostno bolj obremenjenih lokacijah.
Za hitrejše in učinkovitejše preiskovanje kaznivih dejanj ter povezovanje posameznih primerov s sosednjimi policijskimi upravami so ustanovili tudi posebno delovno skupino.
Pri preiskavah so sodelovali tudi s tujimi varnostnimi organi, med drugim v okviru mednarodne pravne pomoči in izmenjave informacij, ki bi lahko pripomogle k identifikaciji storilcev.
Policija je obenem nadaljevala dejavnosti za večjo prisotnost policistov na terenu in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi.
Katera parkirišča so najbolj izpostavljena?
Čeprav letno poročilo posebej opozarja na vlome v parkirane avtomobile, iz objavljenih podatkov ni razvidno, katera parkirišča oziroma območja so najbolj izpostavljena.
Prav tako poročilo ne vsebuje natančnega podatka, kolikšen delež vseh 1.039 velikih tatvin predstavljajo prav vlomi v vozila.
Statistika kljub temu kaže, da premoženjska kriminaliteta na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja ostaja pomemben varnostni izziv.
Medtem ko se je število velikih tatvin v zadnjem letu nekoliko zmanjšalo, je še vedno občutno višje kot na začetku petletnega obdobja.
Ob nizki preiskanosti pa ostaja odprto tudi vprašanje, kako učinkovito je mogoče preprečevati ponavljanje tovrstnih kaznivih dejanj in odkrivati njihove storilce.
