Tomaž Kotnik o novi knjigi Krvavec: »Nekateri posamezniki niso pošasti, ker ti dobesedno pijejo kri, temveč zato, ker ti jo pijejo v prenesenem pomenu«

| v Kultura

V intervjuju nam je avtor knjige Mor razkril podrobnosti o prihajajoči knjigi Krvavec.

Tomaž Kotnik je s prvencem Mor zagrizel zobe v žanrsko literaturo in bo v zgodovino zapisan kot eden tistih, ki je v slovenski knjižni sferi med bralce spravil vse bolj naraščajoč žanr fantastičnih povesti, grozljivk in misterijev. Pa četudi je še vedno daleč za tistimi najbolj priljubljenimi.

Po zgodbi o mladem orožniku, ki je leta 1816 iz Ljubljane poslan v oddaljeno vas Police na Cerkljanskem, je tik pred izidom njegova druga knjiga. Ta nosi naslov Krvavec.

»Krvavec je zgodba o Ambrožu – človeku, ki je obtičal na robu. Ne nujno zato, ker se mu dogaja nekaj izjemnega, prej zato, ker se mu ne dogaja nič več. Njegov zakon razpada, samozavest je že zdavnaj spakirala kufre, prihodnost ni preveč vabljiva. Povabilo na silvestrovanje na znanem domačem smučišču z ženinimi prijatelji se zdi kot varna odločitev – dokler se tam zgoraj ne začne dogajati tisto, kar zares v turističnih brošurah ne omenjajo,« nam je namignil rdečo nit zgodbe, ki bo v knjižni obliki izšla pri Založbi Primus.

Kotnik pravi, da obstajajo med knjigama stične točke, saj je tudi Krvavec žanrsko izmuzljiv. »Tukaj sicer ni kriminalke, se pa zgodba sprva počasi, kasneje pa vedno hitreje premika od črne komedije v tesnobno srhljivko in na koncu v golo borbo za preživetje. Mor je bil pogreznjen v preteklost in mite, Krvavec pa je sodoben, bližje refleksijam sodobnega posameznika. Je bolj oseben. Če je Mor bralca postavljal na rob neskončnega temotnega brezna, mu Krvavec nastavlja ogledalo,« razlaga.

Iz naslovnice, nekoliko tudi iz simboličnega naslova, lahko razvidimo, da bo zgodba imela nekaj opraviti z vampirji. 

»V Krvavcu se prepletata mitološki in sodobni, medčloveški vampirizem. Kako si privoščimo drug drugega, torej ta izpraznjenost, čustvena navezanost, parazitski odnosi, narcisoidnost. Ljudje si jemljemo energijo, voljo, ljubezen. Nekateri posamezniki niso pošasti, ker ti dobesedno pijejo kri, temveč zato, ker ti jo pijejo v prenesenem pomenu – z vsako interakcijo odnesejo košček tebe, rezultat pa so nepristni, pokvarjeni odnosi,« pojasnjuje avtor o izbiri vampirjev.

Kaj pa izbira Krvavca? 

»Krvavec subtilno tematizira to gnilost na več nivojih, želim pa, tako kot pri branju Mor, da bralec nekatere niti skupaj poveže sam. Če knjiga ne vzpodbudi čisto nobenega razmišljanja, potem se ni bilo vredno truditi,« pravi.

Prvenec Mor je imel zgodovinski kontekt, ki pa ga Krvavec nima oziroma obstoji zgolj na ravni motivov in vzdušja. »V ozadju je vseeno precej simbolike,« dodaja Kotnik in razloži, da so v igri ritualizirana srečanja, kolektivna ignoranca do izčrpavanja sveta, kaj pomeni 'izgoreti' v družbi, ki ceni storilnost bolj kot zdravje.

Ker je Krvavec priljubljeno zimsko letovišče, je temu primerna tudi zimska postavitev. O tej Kotnik pravi, da je »vedno nosila simboliko očiščenja, smrti, prehoda. In silvestrovanje je koneckoncev nenavaden ritual. Takrat se veselimo nečesa, česar še ne poznamo, hkrati pa molčimo o vsem, kar bi morali pustiti za sabo.«

»To je zares popolno izhodišče za grozljivko,« pove o Krvavcu in zimi.

Krvavec

V opisu prihajajoče knjige lahko preberemo citat: 'To ni zgolj roman o preživetju na gori. To je roman o tem, kaj vse moraš pustiti za sabo, da sploh preživiš samega sebe.' Ker se nam je zdel zanimivo izhodišče za še bolj zanimiv odgovor, smo avtorja po tem tudi povprašali. 

»Vsi skušamo preživeti – vsak po svoje. A največkrat nas ne ogroža nekaj zunanjega, temveč to, kar nosimo s sabo. Krivdo preteklih dejanj, bridke zamere, stari kompromisi. Krvavec odpira vprašanje: ali lahko preživiš, če se ne spremeniš? In kaj moraš izgubiti da ostaneš živ? Včasih odrešitev ne pomeni boja, ampak postopno praznjenje, ejakuliranje iluzij, odnosov ali prepričanj, ki te zadržujejo, da postaneš, kar si zaslužiš. Spet drugič lahko odrešitev pomeni, da zagrabiš bika za roge in se soočiš z bolečimi posledicami. Gora v tem romanu ni le kulisa, ampak simbol višine, nevarnosti in tišine, ki razkrije več kot sto glasov. Tudi resnico, ki je morda ljudje ne želijo slišati,« pravi.

Četudi nekateri menijo, da je žanr grozljivk in misterijev v strmem vzponu, se Kotnik s tem ne strinja. Pravi, da žanr praktično ne obstaja, kar potrdi z jasnimi argumenti. 

»Grozljivke so drugi najmanj zastopan žanr v Sloveniji, malo pred planinskimi romani na zadnjem mestu, karkoli se že klacificira mednje. In tudi velike založbe se vedejo temu primerno - previdno, z distanco,« razlaga stanje na slovenskem knjižnem trgu.

»Že pri Mor, še posebej pa pri Krvavcu sem si zadal: pisal bom samo tisto, kar bi sam rad bral. Brez pričakovanj, brez primerjav z drugimi. Morda je tudi zato knjiga bolj surova, bolj neposredna,« pa odgovarja na težo pričakovanj po zelo dobro sprejetem prvencu.

Ob pisanju prvenca je imel poleg 508 strani dolge knjige še več kot 750 strani zapiskov, likov in dogodkov, je povedal v enem izmed intervjujev za Metropolitan. 

»Tokrat sem pisal bolj zgoščeno, v primerjavi z Mor skoraj klavstrofobično. Krvavec se večinoma dogaja v enem okolju, v nekaj nočeh, v ozkem krogu ljudi. Zato je bilo manj potrebe po raziskovanju zunanjega sveta in več poglabljanja v notranjega, sploh skozi miselne monologe glavnega junaka. Ker se zgodba odvija tukaj in zdaj, ni bilo potrebno raziskovati duha nekega oddaljenega obdobja, ker je duh današnjega časa precej zgovoren - in zares utrujajoč,« je opisal tokratni pisateljski proces.

»V bistvu imamo že vse pred sabo: tiha razočaranja v odnosih, ki jih pometamo pod preprogo, dokler se ne pričnemo spotikati ob grbinah, vseprisotno izogibanje resnici in odgovornostim, pa socialno sprejemljive laži, ki jih prodajamo sebi in drugim, da preživimo dan z iluzijo stabilnosti … ravno zato Krvavec ne potrebuje zgodovinske note, ne potrebuje te nostalgije. Današnji čas je dovolj strašljiv že sam po sebi in dovolj ga je le zapisati,« pa je iskren o prihajajoči knjigi.

Knjiga je v tem trenutku v prednaročilu.

»Krvavec lahko bralci pograbijo pri založbi Primus, v prednaročilu je knjiga za eno kavo v centru prestolnice cenejša, kar pa tudi nekaj velja,« še dodaja Tomaž Kotnik.

Njegov prvenec Mor je po drugi strani na voljo v mnogih knjižnicah in knjigarnah po Sloveniji.

Preberite še

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura