Kulturni center Trebnje: Projekt zaradi megalomanskih 23 milijonov evrov spet prestavljen

Projekt novega kulturnega doma v Trebnjem bo moral še počakati, saj ga bodo korigirali.

Na občinski seji v Trebnjem je bil predstavljen strokovni pregled in analiza možnih variant načrtovane gradnje Kulturnega centra Trebnje. V nekdanjem skladišču Komunale Trebnje ob železnici.

»Leta 2017 je občina izvedla natečaj za kulturni center z zmagovalno rešitvijo projektivnega biroja Arhitektura iz Ljubljane. Ta rešitev je bila osnova za pripravo in nadaljnji sprejem občinski podrobni prostorski načrt za Kulturni center. Občina je gradbeno dovoljenje za center s 420 sedeži v štirih etažah, skupaj z garažno hišo, pridobila 2021, šele konec leta 2025 pa je gradbeno dovoljenje postalo pravnomočno, ko je Upravno sodišče potrdilo veljavnost gradbenega dovoljenja,« je pojasnila županja Mateja Povhe.

Vrednost takratnega načrta oziroma projekta znaša 23 milijonov evrov. Za primerjavo, letni proračun trebanjske občine znaša približno 21 milijonov evrov, za vse investicije pa imajo na letni ravni na voljo okoli devet milijonov evrov.

»Občina tako obsežnega projekta v tako predlagani obliki ne more izvesti,« je povedala, nato pa tekom debata uporabila izrazitejše besede. »Kar imamo danes pred sabo, so megalomanske številke. Mi tega ne zmoremo,« je poudarila in dodala, da sta ribniški in škocjanski kulturni center nastala za bistveno nižje zneske.

Občini je takratni projektant pojasnil, da je bil takrat kulturni center definiran kot multimodalno središče oziroma kot regijski objekt, ki ob pripravi projekta ni imel definiranih uporabnikov. Razmišljali so tudi o dvojni rabi, preureditvi za začasno bolnišnico, ureditev kina in tako naprej.

»Ob pravnomočnosti gradbenega dovoljenja smo se lotili premišljenega nastavka projekta. S pomočjo Curk arhitekture smo sprejeli možne variante načrtovane gradnje kulturnega doma Trebnje z namenom preveritve obsega in funkcionalne zasnove objekta,« je še dodala in besedo predala Jožici Curk iz Curk arhitekture, ki je občinskemu svetu predstavile trenutni projekt in korigiranje določenih elementov.

Svetnik Franci Kepa je dejal: »Jaz se strinjam, da se kulturni dom zmanjša. Tudi finančno je nevzdržen.«

»V preteklosti je gorela voda in smo kupili prostore današnjega CIK-a. Čez noč smo jih morali kupiti. Povozili smo veliko stvari, ki smo jih planirali,« je bil oster do postopkov v zadnjem desetletju.

»Za tak projekt bi bilo pametno, da se naredi široka razprava, tudi med občani ... Smisla v podzemni garaži ne vidim, treba pa je računati, če imajo smisel zunanja parkirišča ob omembi prihodnje elektrificirane železnice, ki bo potrebovala svoj prostor ter avtobusna postaja, o kateri že leta govorimo.«

»Kulturni dom je potreben v doglednem času, pet do deset let,« je dodal Kepa.

Blaž Pavlin je bil jasen: »Nesporno je, da smo vse stranke pred volitvami zagovarjale, da Trebnje potrebuje moderen kulturni center. Dvorana kulturnega doma ima dovolj sedišč, vprašanje pa je, če je primerna za današnjo rabo, saj je bila grajena v nekem drugem času. Kot smo videli, je projekt do neke mere megalomanski. Nastal je verjetno iz dveh projektov – da naredimo kulturni center in parkirno hišo. Če prav razumem, je glavni strošek projekta ta parkirna garaža … Znesek 23 milijonov je za občino, kot je Trebnje, nemogoč. Da pa gremo v zmanjševanje, je treba v obzir jemati, da je zraven železniška postaja, ki bo v prihodnosti modernizirana.«

Repliko je podal tudi svetnik Brane Praznik: »Kar se tiče dimenzij, bi želel poudariti, da se je treba primerjati s primerljivimi kraji. Živel sem v Medvodah, kjer dvorana ne presega dvesto sedežev. Po izkušnjah v Trebnjem ponavadi več kot dvesto obiskovalcev preprosto ni.«

»Rad bi poudaril, da mora biti v takem kulturnem domu življenje. Ne samo s knjižnico, vedno se mora nekaj dogajati,« je dejal in poudaril, da bi bilo treba narediti korak k vzpostavitvi gledališke dejavnosti v Trebnjem. »Za dvajset milijonov bi mi lahko kupili grad in tam naredili vso kulturo,« je še pripomnil in poudaril pomen strokovne debate.

Špela Smok je misli strnila: »Absolutno podpiram racionalizacijo in ponovni premislek. Lahko dobimo funkcionalen in trajnosten center.«

Branko Longar pa je dodal: »Trebnje je spalo kot speča lepotica zadnjih enajst let, investicije se delajo šele zadnja tri leta. Mi vsi smo za kulturni dom, treba pa je vedeti, da smo šli v to debato jalovo. Vprašanje o tem, koliko sedišč bo, kako dolg bo oder? Dajte no. Podžupan ima prav, dajmo gledati na to, kdo bo notri in kaj bo tam delovalo. Gostovanje določenih skupin, gledališč in nastopov, ker malo v hecu, Ranka Babića in Denisa Avdića lahko damo v kulturni dom.«

Zaključek gradiva pa navaja: »Če bi se odločili za umestitev programa knjižnice znotraj načrtovanega kulturnega doma, bi to pomenilo večjo spremembo natečajne rešitve. Verjetno bi bilo treba spremeniti občinski podrobno prostorski načrt Kulturni center Trebnje, saj le ta določa, da je treba upoštevati natečajne rešitve iz leta 2017 (v natečajni rešitvi je bil program knjižnice predviden v posebni stavbi in ne v kulturnem domu),« pa navaja zaključek dokumenta.

Ob zaključku seje je občinski svet potrdil predlog sklepa (17 glasov za in niti en proti). Projekt gre v korigiranje.

Knjižnica v novem kulturnem centru ali ne?

Kot razberemo iz dokumenta, predlog predvideva, da se zgornji dve nadstropji namenita programu knjižnice. Vsebine, ki so vezane na delovanje kulturne dvorane (zaodrje, bar, foyer, garderobe, pisarne, tehnični in servisni prostori) se združijo v spodnjih dveh etažah.

Spodnji dve etaži: V obstoječi zasnovi kulturnega doma je bar/sprejem umeščen v dvovišinski prostor v drugem nadstropju. V drugem in tretjem nadstropju so predvideni pomožni prostori, kot so garderobe, pisarne, tehnični in servisni prostori. Naš predlog predvideva, da se bar prestavi v dvovišinski prostor v pritličju - foyer in bar se združita. Poleg tega se pomožni prostori v drugem in tretjem nadstropju ukinejo, oziroma prestavijo v pritličje in prvo nadstropje.
Zgornji dve etaži: Osrednja dvorana zavzema štiri etaže, v parterju (pritličje) je predvidenih 300 sedežev; na balkonu (drugo nadstropje) pa 100 sedežev. Ker naš predlog predvideva, da se zgornji dve nadstropji namenita programu knjižnice, to pomeni, da se v drugem nadstropju ukine balkon s 100 sedeži.

O programu knjižnice so zapisali: »Naš predlog predvideva, da se zgornji dve nadstropji namenita programu knjižnice – in sicer bi tako pridobili knjižnico v dveh etažah s cca 1650 kvadratnih metrov uporabne površine. Knjižnica je iz pritličja dostopna preko zunanjih stopnic ter notranjih vertikalnih komunikacij (dvigalo in stopnišče). V drugem nadstropju je neposreden vhod v knjižnico iz nivoja terena na severni strani (teren je nagnjen, kulturni dom delno vkopan). V drugem nadstropju bi bilo treba ukiniti dvovišinski prostor (v delu, kjer je bil predviden bar) – namesto dvovišinskega prostora se predvidita dve etaži.«

Obstoječ načrt parkirne hiše in tri korigirane možnosti

V sklopu možnih variant so izhodišča za preverjanje možnosti zmanjšanja podzemne garaže.

Iz dokumenta: »Ob načrtovanju garažne hiše je bila predvidena tudi kandidatura za sofinanciranje mestne garaže na evropskem razpisu, ki pa ni bila uspešna. Treba pa je tudi poudariti, da bi bilo za gradnjo načrtovane dvoetažne vkopane garaže v bližini sosednjih stanovanjskih objektov potrebno tehnično zahtevno varovanje gradbene jame, kar pomeni znatne stroške.«

Objekt parkirne hiše je zasnovan poleg predvidenega novega kulturnega doma. Vkopan je v ježo in je dostopen tako iz pritličja kot s strani strehe. Dostop v parkirno hišo bo z južne strani s Kolodvorske ceste. V nadstropje bo uvoz potekal preko klančine na zahodni strani objekta. Objekt ima tri izhode, eden izmed njih je z dvigalom in primeren za dostop gibalno oviranih oseb. Tlorisna dimenzija stavbe parkirne hiše: Stavba tvori pravokotni tlorisni gabarit zunanjih dimenzij 76 metrov krat 33 metrov.

Garažna hiša bo imela 131 parkirnih mest, od tega jih je deset odstotkov, namenjenih parkiranju gibalno oviranih oseb. V garažni hiši bodo mesta za obiskovalce novega kulturnega doma ter uporabnike sistema parkiraj in se pelji (P+R).

Korigirane rešitve za zmanjšano podzemno parkirno hišo

Korigirana varianta 1: Predvideva se zmanjšanje podzemne parkirne hiše – ukine se zgornja etaža, ohrani se samo pritlična etaža. Uvoz v garažo je direktno s ceste ob železnici, klančina se ukine (ker ni zgornje etaže, je ne potrebujemo več). V zmanjšani podzemni garaži je prostor za cca 61 parkirnih mest za avtomobile. Skladno z določili glede potrebnih parkirnih mest za avtomobile v OPN Trebnje (skupaj je zahtevanih 87 PM za avtomobile) bi na zemljišču potrebovali še 26 parkirnih mest. Streha znižane parkirne hiše je nižja od okoliškega terena, zato je predvidena zelena streha, ki se poveže z obstoječim terenom – predvidena je zasaditev dreves in ureditev parka. Streha znižane parkirne hiše bo popolnoma vkopana v teren in ne bo moteča za okoliške prebivalce. Ker je parkirna hiša znižana, je smiselno urediti vhod iz severne strani neposredno v 1. nadstropje kulturnega doma. Višinska razlika med severno in južno stranjo obravnavanega zemljišča je po novem samo ena etaža, zunanje stopnice se skrajšajo ter po novem premoščajo samo eno etažo.
Korigirina varianta 2: Predvideva se zmanjšanje podzemne parkirne hiše – ukine se celotna zgornja etaža, ter polovica pritlične etaže. Ohrani se samo polovica garaže v pritlični etaži. Uvoz v garažo je direktno iz ceste ob železnici, klančina se ukine (ker ni zgornje etaže, je ne potrebujemo več). V zmanjšani podzemni garaži je prostor za cca 45 parkirnih mest za avtomobile. Na gradbeni parceli je potrebno zagotoviti dodatnih 42 PM za avtomobile na zunanjem parkirišču. Streha znižane parkirne hiše je nižja od okoliškega terena, zato je predvidena zelena streha, ki se poveže z obstoječim terenom – predvidena je zasaditev dreves in ureditev parka. Streha znižane parkirne hiše bo popolnoma vkopana v teren in ne bo moteča za okoliške prebivalce. Ker je parkirna hiša znižana, je smiselno urediti vhod iz severne strani neposredno v 1. nadstropje kulturnega doma. Višinska razlika med severno in južno stranjo obravnavanega zemljišča je po novem samo ena etaža, zunanje stopnice se skrajšajo ter po novem premoščajo samo eno etažo.
Korigirina varianta 3: Predvideva se ukinitev garažne hiše v celoti. Izvede se samo manjši delprvotne pritlične etaže garažne hiše, ki se namesto za parkiranje avtomobilov nameni za tehnične prostore, ki so bili prvotno predvideni pod stopniščem ob objektu. V tem primeru bi bilo potrebno vsa zahtevana parkirna mesta (87 PM za avtomobile) zagotoviti na gradbeni parceli. Na obstoječi gradbeni parceli ni možno zagotoviti 87 zunanjih parkirnih mest, zato predlagamo spremembo gradbene parcele. Streha predlaganih tehničnih prostorov bo nižja od okoliškega terena, zatopredlagamo izvedbo zelene strehe, ki se lahko poveže z obstoječim terenom. Nad vkopanimi tehničnimi prostori je možna ureditev parka in zasaditev dreves. Višinska razlika med severno in južno stranjo obravnavanega zemljišča je po novem samo ena etaža, zato bi bilo smiselno urediti vhod iz severne strani neposredno v 1. nadstropje kulturnega doma. Zunanje stopnice se skrajšajo, ker po novem premoščajo samo eno etažo.