Ali je množica Romov res naslov Mestne občine Novo mesto prijavilo kot prebivališče?
Pregled delovanja občin včasih razkrije velike zanimivosti. Tako na spletni strani novomeške občine najdemo zanimiv podatek.
Mestno hišo oziroma Rotovž – naslov Seidlova cesta 1 – naj bi kot stalno prebivališče prijavilo več kot 250 Romov.
Na občino se je z vprašanjem obrnil svetnik Socialnih demokratov Srečko Vovko: »Kako je to mogoče, če vemo, da mora za prijavo na ta naslov, dati soglasje lastnik stavbe in to je Mestna občina Novo mesto in tu ima svoje prostore in uraduje občinska uprava Mestne občine Novo mesto?«
Občina je to zanimivost tudi naslovila. Razlog za ta podatek je precej enostaven in preprost. Zakon o prijavi prebivališča, ki velja že skoraj deset let, je s prenovo instituta zakonskega prebivališča v večjem delu zakonsko bivališče prenesel iz naslova centra za socialno delo na naslov občine.
Urad za družbene dejavnosti je dodatno pojasnil, da je za prijavo stalnega prebivališča pristojna upravna enota.
Če upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku po določbah veljavnega zakona o prijavi prebivališča stalnega prebivališča ne more prijaviti, mu določi zakonsko prebivališče na naslov občine, na območju katere stalno prebiva.
To omogoča ožje lociranje posameznika znotraj države, ob tem pa občini ne nalaga nikakršnih obveznosti. Ni naslov za vročanje, obenem pa osebi, ki ji je to bivališče določeno, ne omogoča posebnih pravic.
»Občina v postopku določitve zakonskega bivališča tako ni stranka v postopku, niti stranski udeleženec postopka in ne podaja soglasja k določitvi zakonskega bivališča,« so še dodali.
