Stanovalci ribniških blokov bodo v letošnji kurilni sezoni za daljinsko ogrevanje plačevali več.
V Ribnici sistem daljinskega ogrevanja upravlja Petrol, toplota pa se večinoma proizvaja iz lesne biomase. Sistem je pomemben predvsem za stanovalce večstanovanjskih stavb, ki predstavljajo velik delež odjemalcev.
Po občinskih podatkih iz leta 2023 je bilo v sistem daljinskega ogrevanja vključenih 504 stanovanjskih enot, ki so porabile približno 80 odstotkov vse dobavljene toplote.
Petrol je sporočil, da bodo cene s 1. novembrom 2026 višje zaradi rasti cen lesnih sekancev in električne energije. Kolikšna bo dejanska podražitev, je ključno vprašanje za gospodinjstva, ki želijo pred začetkom zime načrtovati svoje stroške. Ker konkretnih novih tarif še ni mogoče zanesljivo potrditi, je pri ocenjevanju letošnjih stroškov potrebna previdnost.
Račun ni odvisen samo od porabe
Pri daljinskem ogrevanju je račun sestavljen iz fiksnega in variabilnega dela. Fiksni del je povezan z obračunsko močjo in se plačuje tudi takrat, ko je poraba toplote majhna. Variabilni del pa je odvisen od dejansko porabljene toplote. To pomeni, da gospodinjstvo stroškov ne more v celoti zmanjšati zgolj z zmanjšanjem ogrevanja, saj mora fiksni del poravnati ne glede na porabo.
Po Petrolovem ceniku, veljavnem od 1. januarja 2026, je cena dobavljene toplote znašala 96,00727 evra za megavatno uro z vključenim DDV. Obračunska moč je znašala 7,41716 evra za kilovat na mesec z DDV. To sta dosedanji tarifi, ne novi ceni po novembrski spremembi.
Pomembno je tudi, da stanovalci istega bloka ne plačujejo nujno enakih zneskov. Na višino računa vplivajo velikost stanovanja, njegova lega v stavbi, obračunska moč, poraba toplote in način razdelitve skupnih stroškov. Stanovanje pod streho ali v vogalu stavbe ima lahko večje toplotne izgube kot stanovanje v sredini bloka, zato lahko razlike v porabi nastanejo tudi med stanovanji podobne velikosti.
Koliko bi lahko plačalo 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje?
Za lažjo predstavo lahko naredimo okvirni izračun. Če predpostavimo, da 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje na leto porabi 6 megavatnih ur toplote, bi variabilni del stroška po dosedanji ceni znašal približno 576 evrov na leto. To pomeni povprečno 48 evrov na mesec, če bi strošek enakomerno razporedili čez vse leto. V resnici je poraba v posameznih mesecih različna in je največja v hladnejšem delu leta.
Če bi se cena toplote zvišala za deset odstotkov, bi se variabilni letni strošek takšnega stanovanja povečal na približno 634 evrov oziroma za 58 evrov na leto. Ob dvajsetodstotnem zvišanju bi znašal približno 691 evrov, kar bi pomenilo približno 115 evrov dodatnega letnega stroška.
Pri 50 kvadratnih metrov velikem stanovanju bi ob enaki predpostavki porabe 100 kilovatnih ur na kvadratni meter letni variabilni strošek po dosedanji ceni znašal približno 480 evrov. Pri 70 kvadratnih metrih pa približno 672 evrov. Ob desetodstotni podražitvi bi se zneska povečala na približno 528 oziroma 739 evrov, ob dvajsetodstotni pa na približno 576 oziroma 806 evrov.
Zakaj so lahko razlike med položnicami velike?
Poraba toplote je odvisna od številnih dejavnikov. Pomembno vlogo imajo izolacija stavbe, kakovost oken, lega stanovanja, nastavljena temperatura in navade stanovalcev. Razlike so lahko precejšnje tudi med stanovanji v istem bloku. Stanovalci lahko z racionalnejšo uporabo ogrevanja zmanjšajo variabilni del stroškov, vendar je pri tem treba upoštevati tudi način obračunavanja in delitve toplote v posamezni stavbi.
Prav zato je pri primerjavi položnic smiselno pogledati ne samo končni znesek, temveč tudi porabo, obračunsko moč in posamezne postavke. Višja položnica namreč ni nujno samo posledica višje cene energenta, ampak lahko odraža tudi večjo porabo v hladnejšem mesecu.
