Pravi kostanj ne raste povsod. Ustvarjalka profila 1000 ur zunaj je objavila zemljevid njegove razširjenosti in pojasnila, zakaj natančnih lokacij dobrih rastišč ne želi razkriti.
Jesen številne Slovence znova privablja v gozdove, kjer iščejo gobe in pravi kostanj. Toda tudi večurno iskanje še ne zagotavlja uspeha. Razlog morda ni v tem, da kostanj še ni zrel, temveč v sestavi tal.
Na to je opozorila ustvarjalka priljubljenega profila 1000 ur zunaj, ki je na Instagramu objavila zemljevid razširjenosti pravega kostanja, pripravljen pri Zavodu za gozdove Slovenije.
»Pravi kostanj je precej vezan na kisla tla, zato ga ponekod v Sloveniji ne boste našli, pa če boste iskali še tako dolgo - tako je tudi pri nas v Bohinju,« je pojasnila.
Tudi Zavod za gozdove Slovenije navaja, da pravemu oziroma domačemu kostanju najbolj ustrezajo toplejše lege z daljšo rastno dobo ter kisla tla na silikatni podlagi.
Zemljevid pokaže območja, ne skrivnih rastišč
Objavljeni zemljevid ni namenjen razkrivanju natančnih mest, kjer nabiralce čaka polna košara kostanja. Pokaže predvsem, v katerih delih države ga je zaradi naravnih razmer sploh smiselno iskati.
»Ne zato, da bi vam pokazala, kam točno morate jutri po kostanj, ampak da boste približno vedeli, v katerih delih Slovenije ga ima sploh smisel iskati,« je zapisala ustvarjalka profila.
Ena od sledilk je priznala, da je bila prepričana, da kostanja v Bohinju ni zaradi nižjih temperatur:
»Vedno sem mislila, da je v Bohinju premrzlo za kostanj, ker smo ga v Ljubljani vedno nabirali, v Kranju pa sem tudi videla, da raste.«
Toda temperatura ni edini dejavnik. Pomembni so tudi nadmorska višina, dolžina rastne dobe in predvsem geološka podlaga oziroma kislost tal.
Zakaj ne razkrije natančnih lokacij?
Avtorica je torej pojasnila tudi, zakaj svojim sledilcem ne želi pokazati konkretnih rastišč.
Če bi na Instagramu izpostavila eno dobro lokacijo, bi se lahko tam že naslednji dan namesto nekaj domačinov pojavila množica nabiralcev.
»Avtomobili ob cestah, polno galame, pobran kostanj, smeti in kakšen kakec na najbolj neprimernem mestu,« je opisala možne posledice. Na koncu bi bili po njenih besedah upravičeno nezadovoljni lastniki gozdov in okoliških zemljišč ter domačini, ki ta območja obiskujejo že vse življenje.
»Kostanj je nagrada«
Obstaja pa še en razlog, zakaj poti do polne košare ne želi preveč olajšati.
»Kostanj je nagrada. Nagrada za tiste, ki so si pripravljeni vzeti čas za gozd,« je zapisala.
Po njenem mnenju je kostanj, ki ga najdemo sami, precej boljši od tistega, za katerega se moramo boriti z množico drugih nabiralcev - o kupljenem pa, kot se je pošalila, ne gre izgubljati besed.
Objava je naletela na dober odziv. Sledilci so se avtorici zahvaljevali za uporaben zemljevid, nekateri pa že čakajo na slano, po kateri naj bi bil kostanj še boljši.
Koliko kostanja lahko naberemo?
Rekreativno nabiranje kostanja za lastne potrebe je v slovenskih gozdovih praviloma dovoljeno, razen tam, kjer je posebej označeno, da nabiranje ni dovoljeno.
Posameznik lahko za lastne potrebe na dan nabere največ dva kilograma gozdnih plodov, med katere spada tudi kostanj. Enaka količinska omejitev velja za gobe in mah, pri zelnatih rastlinah, kot je čemaž, pa je meja en kilogram.
V gozdu smo obiskovalci
Ustvarjalka profila 1000 ur zunaj je ob koncu spomnila, da ima gozd svojega lastnika, obenem pa je življenjski prostor številnih živali, rastlin in drugih organizmov.
Obiskovalce je zato pozvala, naj ne puščajo smeti, ne povzročajo nepotrebnega hrupa, ne poškodujejo rastja ter vozil ne parkirajo tako, da bi ovirala druge obiskovalce ali gospodarjenje z gozdom.
»Uživajmo v tem, da imamo v Sloveniji prost dostop do gozdov - in naredimo vse, da bo tako tudi ostalo,« je sklenila.
