Županski kandidati ostro o prihodnosti Novega mesta: »To je popolnoma zgrešeno stališče«

Po razpravi o varnosti in prometu so se županski kandidati na spletnem soočenju portala Dolenjskainfo.com posvetili še vprašanjem, ki bodo pomembno vplivala na dolgoročni razvoj Mestne občine Novo mesto.

V ospredju so bili stanovanja za mlade, dostopnost zdravstvenih storitev, športna infrastruktura, gospodarski razvoj in povezovanje izobraževanja s podjetji.

Na soočenju so sodelovali aktualni župan Gregor Macedoni, neodvisni kandidat s podporo skupine volivcev, Andrej Kastrevec, kandidat Gibanja Svoboda, in Srečko Vovko, skupni kandidat Socialnih demokratov in stranke Prerod.

Četrti županski kandidat, Jože Pirh s podporo Piratske stranke Slovenije, je svojo odsotnost opravičil.

Stanovanja za mlade: Koliko jih lahko Novo mesto dejansko zagotovi?

Stanovanjska problematika je bila ena osrednjih razvojnih tem soočenja. Novo mesto ima močno gospodarstvo in številne zaposlitvene možnosti, toda mlade družine se ob iskanju prvega doma srečujejo z visokimi cenami nepremičnin.

Kandidati so se zato soočili z vprašanjem, koliko dodatnih cenovno dostopnih stanovanj bi lahko občina zagotovila v prihodnjih štirih letih.

Vovko: Do sto stanovanj na leto

Srečko Vovko je ocenil, da bi bilo mogoče v Novem mestu zgraditi do sto stanovanj letno.

Pri tem je izpostavil pomen občinske stanovanjske politike in priprave zemljišč za gradnjo. Razpravo je usmeril tudi v vprašanje, kako lahko občina mladim družinam olajša pot do prvega doma.

Njegova ocena je bila povezana z možnostmi gradnje, ne pa s predstavitvijo že zagotovljenih sto cenovno dostopnih stanovanj na leto.

Macedoni: Pogoji za 500 stanovanj, napovedal tudi dva projekta

Gregor Macedoni je poudaril, da je bilo po njegovih navedbah v zadnjih dobrih štirih letih v Novem mestu zgrajenih 550 stanovanj, občina pa ima pripravljene pogoje za gradnjo naslednjih 500.

Pri tem je pomembno razlikovati med številom stanovanj, za katera so ustvarjeni prostorski in drugi pogoji, ter stanovanji, ki bi jih občina sama zgradila in ponudila po dostopnejših cenah.

Macedoni je povedal, da je občina v prejšnjem mandatu zgradila 82 stanovanj, od podjetja Zarja odkupila 50 stanovanj, napovedal pa je še dodatne odkupe.

»Mi bomo gradili vsaj dva projekta. To lahko javno napovem,« je dejal.

Predstavil je tudi zamisel dolgoročnega odplačevanja stanovanja, po kateri bi posameznik v približno 30 letih postal njegov lastnik. Za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje je omenjal mesečni znesek okoli 450 do 500 evrov.

Poudaril je, da bi takšen model potreboval tudi podporo države, zato ga ni predstavil kot že vzpostavljen sistem.

Na področju individualne gradnje je izpostavil projekt na Košenicah, kjer je predvidenih 26 komunalno opremljenih parcel, in nadaljnje urejanje parcel v Podbrezniku.

Kastrevec: Mladi morajo imeti več možnosti na stanovanjskih razpisih

Andrej Kastrevec je opozoril, da zgolj gradnja novih javnih stanovanj ne zagotavlja, da bodo do njih prišle mlade družine.

Po njegovi oceni so bili pogoji nekaterih preteklih razpisov oblikovani tako, da so imeli mladi, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, premalo možnosti.

Predlagal je jasnejše razlikovanje med socialnimi, kadrovskimi in drugimi javnimi najemnimi stanovanji ter prilagoditev meril za dodeljevanje.

Posebej je izpostavil zaposlene mlade družine, ki še nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja.

Kastrevec je predlagal tudi dodatno urejanje komunalno opremljenih parcel in iskanje možnosti za zmanjšanje stroškov komunalnega prispevka pri prvi stanovanjski gradnji.

Pri tem je poudaril sodelovanje občinskega in državnega stanovanjskega sklada.

Različna stališča o komunalnem prispevku

Prav pri komunalnem prispevku se je razvila razprava med Kastrev­cem in Macedonijem.

Kastrevec je menil, da bi občina morala poiskati rešitev, s katero bi mladim družinam, ki prvič gradijo hišo, zmanjšala stroške.

Macedoni je opozoril na zakonske omejitve pri določanju komunalnega prispevka. Pojasnil je, da občina že več let izvaja razpis, s katerim mladim investitorjem pomaga pri stanovanjski gradnji na način, ki je po njegovi oceni skladen z zakonodajo.

Zdravstvo, vrtci, šport in starejši: Kaj bi kandidati uredili najprej?

V nadaljevanju soočenja so kandidati odgovarjali na vprašanje, kateri infrastrukturni projekt ali javno storitev bi postavili v ospredje, da bi izboljšali kakovost življenja v Novem mestu.

Kastrevec: Več vlaganj v šole, vrtce in oskrbo starejših

Andrej Kastrevec je poudaril, da je treba pri razvoju mesta upoštevati potrebe vseh generacij.

Med prednostnimi nalogami je navedel povečanje sredstev za obnovo šol in vrtcev, izboljšanje mestnega potniškega prometa ter nadaljnje vlaganje v športno infrastrukturo.

Posebej se je posvetil starejšim prebivalcem. Opozoril je na pomanjkanje kadra za oskrbo na domu in ocenil, da bi bilo treba izboljšati pogoje dela ter zagotoviti ustrezno plačilo zaposlenim.

»Potrebno bo poskrbeti za vse generacije in mislim, da je še kar nekaj prostora za napredek v tem,« je poudaril.

Vovko: Najprej dostop do pediatra, nato tudi športna dvorana

Srečko Vovko je kot eno prvih nalog izpostavil izboljšanje dostopnosti pediatrične oskrbe.

Po njegovem mnenju bi bilo treba kratkoročno privabiti dodatnega pediatra, dolgoročno pa s štipendijami in kakovostnimi življenjskimi pogoji spodbujati prihod mladih strokovnjakov.

Dostopnost zdravnikov je povezal tudi s stanovanjsko politiko in splošno privlačnostjo mesta za mlade družine.

Pomemben del njegovega odgovora je bil namenjen oživljanju Glavnega trga. Zagovarjal je več dogodkov, živahnejše mestno središče in gradnjo parkirne hiše na njegovem robu.

Izpostavil je tudi pomanjkanje športnih površin.

»Mi smo eno najbolj uspešnih športnih mest v Sloveniji, ampak nimamo hiše za naše športnike,« je dejal.

Menil je, da so zemljišča in projektna dokumentacija za novo športno dvorano že pripravljeni, zato bi bilo mogoče gradnjo začeti razmeroma hitro.

Macedoni: Razvoj javnih storitev in občinskih projektov

Gregor Macedoni je v razpravi poudarjal, da mora občina svoja sredstva prednostno usmerjati v naloge, za katere je neposredno pristojna.

Mednje je uvrstil predšolsko vzgojo, osnovno šolstvo in primarno zdravstvo.

Pri predstavitvi občinskih razvojnih usmeritev je izpostavil pomen dosedanjih vlaganj v javno infrastrukturo in nadaljevanja projektov, ki izboljšujejo življenjske pogoje prebivalcev.

V širši razpravi je opozoril tudi na pomen zagotavljanja javnih vsebin v mestnem središču, pri čemer je poudarjal, da mora občina nepremičnine pridobivati zaradi potreb prebivalcev in ne zgolj kot naložbo.

Gospodarstvo, univerza in raziskave: Kako zadržati mlade strokovnjake?

Novo mesto ima razvito industrijo, pomembna razvojna vprašanja pa so povezana tudi z visokošolskim izobraževanjem, raziskavami in ustvarjanjem novih delovnih mest.

Kandidati so zato predstavili, kako bi povezali gospodarstvo, univerzo in raziskovalne ustanove.

Kastrevec: Povezati šolski center, univerzo in podjetja

Andrej Kastrevec je poudaril, da ima Novo mesto pomembne prednosti v močnem gospodarstvu, velikem srednješolskem centru in javni univerzi.

Po njegovem mnenju je ključno, da te ustanove med seboj bolje sodelujejo ter izobražujejo kadre, ki jih lokalna podjetja potrebujejo.

Izpostavil je farmacevtsko in avtomobilsko industrijo, pa tudi številne uspešne obrtnike.

Menil je, da lahko tesnejše povezovanje izobraževanja in gospodarstva prispeva k temu, da mladi po končanem šolanju ostanejo v Novem mestu.

Ob tem je znova opozoril, da bo za nadaljnji razvoj pomembna tudi boljša prometna infrastruktura.

Macedoni: Tehnološki park kot povezava med podjetji in raziskovalci

Gregor Macedoni je kot konkreten razvojni projekt izpostavil tehnološki park, ki bi nadgradil obstoječi podjetniški inkubator.

Po njegovih besedah bi park predvidoma nastal na območju Podbreznika, kjer preverjajo dve mogoči lokaciji.

»To je nek povezovalni element med gospodarstvom, med akademsko sfero in raziskovalnim sektorjem,« je pojasnil.

Pri tem je izpostavil novomeško univerzo, raziskovalni inštitut, gospodarstvo in Regionalno razvojno agencijo, ki upravlja podjetniški inkubator.

Tehnološki park je predstavil kot projekt, ki bi omogočal tesnejše sodelovanje med podjetji, raziskovalci in izobraževalnimi ustanovami.

Vovko: Razvoj mora prinašati koristi tudi prebivalcem

Srečko Vovko je razvoj mesta povezoval s širšimi življenjskimi pogoji, ne le z gospodarskimi kazalniki.

V razpravi je poudarjal, da morajo razvojni projekti prispevati tudi k privlačnosti mesta za mlade, strokovnjake in družine.

Njegovi poudarki so se povezovali s predlogi na področju stanovanj, zdravstvene oskrbe, športne infrastrukture in živahnejšega mestnega središča.

Selitev dela ministrstva v Novo mesto: Priložnost ali nepotreben strošek?

Posebno razpravo je sprožilo vprašanje morebitne selitve dela Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino v Novo mesto.

Kandidati so odgovarjali, ali takšno decentralizacijo podpirajo in kaj bi prinesla občanom.

Macedoni: Decentralizacija da, vendar ne na račun občinskih nalog

Gregor Macedoni je podprl načelo decentralizacije države in ocenil, da je smiselno del državnih ustanov preseliti iz Ljubljane.

Ob tem je poudaril, da mora država za svoje potrebe zagotoviti tudi ustrezne prostore.

Nasprotoval je zamisli, da bi občina z lastnim denarjem kupovala nepremičnine predvsem zato, da bi jih nato oddajala državni upravi.

Po njegovem mnenju bi morala občinska sredstva prednostno namenjati vrtcem, šolam, otrokom, starejšim in drugim javnim potrebam.

Kastrevec: Decentralizacija je dobrodošla, vprašanje je izvedba

Andrej Kastrevec je bil do predlagane selitve bolj zadržan.

Čeprav je podprl decentralizacijo, je opozoril na logistične in organizacijske izzive, ki jih prinaša selitev dela državne uprave.

»Decentralizacija, ja, samo logistično pa mislim, da če bi bilo tako enostavno to speljati, bi verjetno ministrstvo to že naredilo,« je dejal.

Opozoril je, da je treba pri takšnih odločitvah upoštevati tudi zaposlene, njihove vsakodnevne poti in organizacijo dela.

Vovko: Občina bi lahko kupila stavbo in jo oddajala državi

Srečko Vovko je v selitvi dela ministrstva videl tudi gospodarsko priložnost za Novo mesto.

Menil je, da bi prisotnost državnih uslužbencev lahko prispevala k večji živahnosti mesta in dodatni porabi v lokalnem okolju.

Predlagal je možnost, da bi občina kupila ustrezno nepremičnino in jo oddajala državi.

»Zakaj ne bi mi dali v najem to stavbo?« je vprašal.

Ko je beseda nanesla na konkretne prostore, je omenil zasebno stavbo v bližini hotela Center in pojasnil, da bi jo občina lahko kupila.

Macedoni je temu nasprotoval. Menil je, da občina ne bi smela prevzemati vloge nepremičninskega vlagatelja za potrebe države.

Ob tem je omenil predvideni odkup objekta Müller na Glavnem trgu, vendar z drugačnim namenom: v njem bi po njegovih besedah uredili javne vsebine, ki bi prispevale k oživljanju mestnega jedra.