Občinski svet Mestne občine Krško je velik del izredne seje razpravljal o umestitvi JEK2.
»Mislim, da je izdelek pred nami kvaliteten,« je o prenovljenem sklepu dejal župan Krškega Janez Kerin.
»Usmeritve sledijo resoluciji, sprejeti 16. oktobra,« je dejal in dodal, da določene podrobnosti niso izpuščene. Največ reči je zadevalo hladilni stolp in mikrolokacijo. Ob tem je župan dejal, da morajo dokazati državi svojo enotnost.
Petra Ereš Malus iz oddelka za urejanje prostora in varstvo okoljaje na seji predstavila tehnični vidik predloga sklepa o usmeritvah za načrtovanje državnega prostorskega načrta za JEK2: »Dve leti nazaj smo začeli nabirati tisto, za kar smo mislili, da v prostoru manjka – s prostorskega in finančnega vidika smo to uvrščali v tabele.«
Poudarila je, da so želeli pri dejanski pripravi usmeritev poudariti, kaj občina potrebuje.
»Še posebej zato, ker se umešča nov jedrski projekt v občino. Občina želi opozoriti, da v tem vidimo probleme. Gradnja takega objekta ne pomeni le gradbišče, temveč vse storitve ob lokaciji gradbišča – od bivalnih do zdravstvenih kapacitet,« je dodala.
»Zmotilo nas je, kar je bilo črtano v obstoječem ... Da se je to brisalo ven, je nesprejemljivo za našo svetniško skupino,« je povedal Mitja Omerzu.
Tako je začel skoraj uro trajajočo razpravo o spremembi besed in formulaciji stavkov, za katere je župan dejal, da so bile sprejete na kolegiju. Del razprave je zajemal točke, kjer se je del konteksta spreminjalo v 'smiselna je' iz 'nujna je'. Navezujoč se na študije, ki bodo opravljene o umestitvi projekta in njegovem vplivu.
»Pobuda je začetek nekega procesa, ki pa ne pomeni odločitve o tehnologiji in tehničnih rešitev. Te se izoblikujejo v vseh študijah,« je bilo povedano v razpravi.
Kot so svetniki nato soglasno sklenili, še nič ni dorečenega. Tako je stroka zagotovila, da je boljše, če gre pri dikciji za bolj posplošen pomen - da se lahko v sklopu tega še kaj določa.
»Hladilni stolp je pomemben element elektrarne. Imeti moramo odprta vrata za sprejemanje najboljših odločitev za okolje,« je dejal župan.
Svetnik Mitja Omerzu je ob tem podal repliko: »Mi govorimo o mikrolokaciji, 190-metrskem stolpu. Tudi premier je dejal, da naj bi bil v prihajajočem obdobju izpeljan referendum, a menim, da bo še pred tem referendum v Krškem. Tega stolpa ne bom gledal. Tu ni niti najmanjše tolerance. Jasno moramo povedati, da se s takim stolpom ne strinjamo.«
Na preteklih sejah je občinski svet namreč že večkrat govoril o tem, katera odločitev o tehnologiji hladilnega sistema oziroma hladilnega stolpa bi bila za zahodno ali vzhodno lokacijo boljša. Tako se je Omerzujeva replika navezovala na zahodno lokacijo, kjer je tako visok stolp po njegovih besedah nesprejemljivi.
V imenu svetniške skupine je povzel, da tega ne morejo podpreti. Župan je odgovoril, da je v resoluciji zapisano dovolj jasno – navezujoč se na točko 1.9., da 'mora tehnika hladilnega sistema zagotavljati objekte, ki bodo biti po višini, obsegu in volumnu ter vplivih na okolje čim manj vidni in čim manj moteči v prostoru ter s čim manjšimi vplivi na okolje.'
Krčani se po mnenju svetnikov ne strinjajo z višino stolpa. Petra E. Malus je ob tem dejala »bodo zaprošeni za druga mnenja« in se ob tem navezala na druge postopke, kjer bi lahko eventualno vlada izbrala drugo lokacijo namesto Krškega. »S potrditvijo drugih mnenj to še vedno lahko spravimo čez,« je dodala.
Občinska svetnica je nato predlagala novo dikcijo: »Do dokončne odločitve glede izbire hladilnega sistema/stolpa ne sme priti brez soglasja občinskega sveta Mestne občine Krško.«Ta predlog je bil nato tudi dodan v sklep.
Sklep je bil soglasno sprejet.
Ministrstvo bo na usmeritve s sklepom odgovorilo v letošnjem letu, je o časovnici dejala Petra Ereš Malus.
