Aktualni župani imajo na lokalnih volitvah praviloma velike možnosti za ponovno izvolitev, a se razmere v drugem krogu močno spremenijo. Politologa pojasnjujeta, zakaj volivci zaupajo županom in kaj lahko odloči napeti tekmi v Ljubljani in Mariboru.
Če ne bo večjih presenečenj, bodo tudi na tokratnih lokalnih volitvah, kot je običajno, v veliki meri slavili obstoječi župani. Politologa Simona Kukovič in Miro Haček pojasnjujeta, da je na lokalni ravni politika veliko bolj osebna in konkretna. Možnosti tistih županov, ki bodo morali v drugi krog, pa drastično upadejo, pravi Haček.
Županska tekma je letos posebej zanimiva v Ljubljani in Mariboru. Kukovič izpostavlja, da sta največji občini po številu prebivalcev pri lokalnih volitvah vedno posebej izpostavljeni. Županska funkcija je tam zelo vidna, zato je zanimanje za tekmo veliko, kampanja pa praviloma tudi bolj politično in ideološko obarvana.
Županski tekmi v Ljubljani in Mariboru
V Mariboru je bilo veliko različnih kandidatov, vendar tam ni bilo tako izrazitega in prepoznavnega političnega akterja, kot je v Ljubljani aktualni župan Zoran Janković. Prav tako je bilo več bolj enakovrednih kandidatov, meni profesor na Fakulteti za družbene vede Haček.
Ker se dosedanji župan Saša Arsenovič ni odločil za vnovično kandidaturo, se je, kot poudarja profesorica na Fakulteti za uporabne družbene študije Kukovič, odprlo vprašanje nasledstva in prihodnje usmeritve mariborske mestne občine.
Po drugi strani je bila ljubljanska tekma letos še posebej zanimiva, ker se je z aktualnim županom, ki velja za močno politično figuro, pomerilo več prepoznavnih kandidatov iz njemu sorodnega političnega pola.
Prav tako se prvič po 20 letih obeta drugi krog županskih volitev.
Če se vanj uvrstita Janković in Luka Mesec iz Levice, kot so napovedale ankete, bosta to kandidata z istega političnega pola, opozarja Kukovič.
Zato v Ljubljani ni šlo le za tekmo med levico in desnico, ampak tudi za merjenje moči znotraj sorodnega političnega prostora. Razplet bo odvisen od tega, kako so se razporedili glasovi in kdo bo volivce prepričal, naj se udeležijo morebitnega drugega kroga.
»V drugem krogu so dosedanji župani posebej ranljivi, jasno se namreč pokaže, da je župan premagljiv in da ga je vendarle mogoče poraziti in da morda pa le ni tako 'večen', ko se je zdelo,« pa ob tem opozarja Haček.
Na lokalnih volitvah velika stopnja zaupanja v aktualno oblast, ponekod pa tudi pomanjkanje konkurence
Tudi letos je sicer kandidirala glavnina obstoječih županov, okoli 80 odstotkov. Od tega jih je 43 bitko dobilo že vnaprej, ker so edini kandidati.
Med njimi je župan Cerkelj na Gorenjskem, ki je dobil že deveti mandat.
Na lokalni ravni torej opažamo veliko stopnjo ohranjenega zaupanja v aktualno oblast, za razliko od državne ravni, kjer se vsakokratna vlada praviloma najprej sooči s padcem zaupanja.
Kukovič navaja, da je na lokalni ravni politika veliko bolj osebna in konkretna. Župana občani praviloma poznajo, vedo, kaj je v občini naredil, in se nanj lahko obrnejo neposredno.
»Odločitve občine se poznajo v vsakdanjem življenju, na primer pri cestah, vrtcih, javnih storitvah in razvoju kraja. Na državni ravni so medtem učinki odločitev manj neposredni, vlada pa je bolj izpostavljena širšim pričakovanjem, koalicijskim kompromisom in strankarskim sporom. Zato se zaupanje vanjo hitreje spreminja,« pojasnjuje Kukovič, sicer generalna sekretarka Centralnoevropskega združenja za politične vede (CEPSA).
Haček je k temu dodal še, da se funkcija župana v mnogočem razlikuje od ostalih političnih funkcij. Predvsem je drugačen način izvolitve, saj gre za večinski sistem, posamezniki zastavijo svoje ime, so dobro poznani in dostopni v svoji lokalni skupnosti...
V drugem krogu možnosti za ponovno izvolitev drastično upadejo
Po Hačkovih podatkih že dlje časa velja tudi, da če dosedanji župan kandidira, je med 75 in 85 odstotki možnosti, da bo ponovno izvoljen. Predvsem se ponovna izvolitev zgodi v prvem krogu, v drugem krogu pa torej možnosti drastično upadejo.
»Torej lahko sklepamo, da imamo ljudje kar visoko stopnjo zaupanja v svoje župane in da smo generalno - seveda vedno obstajajo tudi izjeme - zadovoljni z njihovim delom,« je pristavil ta STA.
Je pa Kukovič opozorila, da vsake ponovne izvolitve ne bi razumela kot dokaz velikega zaupanja. »V nekaterih občinah je konkurence malo, v 45 občinah je letos na volilnem lističu samo en županski kandidat. To lahko kaže tudi na pomanjkanje alternativ in na to, da se ljudje težje odločijo za kandidaturo,« meni.
Nestrankarski kandidati vse bolj prepričljivi na lokalnih volitvah
Še vedno je med županskimi kandidati trend rasti »neodvisnih« oziroma nestrankarskih kandidatov, četudi so mnoge v resnici podpirale stranke. Razlog za to je enostaven, meni Haček:
»Ker politične stranke uživajo zelo nizko zaupanje in so nestrankarski kandidati že dve desetletji vedno bolj prepričljivi zmagovalci lokalnih volitev, se tudi kandidati, ki so sicer (celo vidni) člani političnih strank, skušajo prikazati kot nestrankarski, zbirajo podpise volivcev in se skušajo nekoliko distancirati od 'svoje' politične stranke oz. opcije. Seveda pa volivci tudi nismo tako zelo naivni, da tega ne bi opazili.«
Kot dodaja Kukovič, takšna kandidatura kandidatu omogoča, da se predstavi predvsem kot oseba z lastno vizijo in dobrim poznavanjem občine, ne pa kot predstavnik stranke.
»Volivci so do strankarskih oznak pogosto zadržani, na lokalni ravni pa jih bolj zanimajo konkretni problemi in to, ali kandidat zna sodelovati ter stvari tudi izpeljati. Nestrankarska oznaka zato lahko nagovori širši krog ljudi,« je pojasnila.
Tudi ona ob tem opozarja, da nestrankarski status kandidata ne pomeni avtomatsko tudi njegove neodvisnosti, stranke so mu lahko pomagale z mrežo, organizacijo in mobilizacijo volivcev.
Lokalne koalicije lahko bistveno drugačne od državne
Na lokalni ravni se lahko povežejo tudi stranke, ki si jih na nacionalni ravni težko predstavljamo v isti koaliciji. Kukovič meni, da je prav tako, saj je bistvo lokalne politike reševanje konkretnih problemov, s katerimi se soočajo občani, ne pa ideološko razmejevanje. Takšno sodelovanje bi lahko bilo zgled tudi na nacionalni ravni, meni strokovnjakinja.
Haček pa ob tem opozarja, da imajo vodstva političnih strank iz središča države relativno majhen vpliv na to, kar se dogaja na lokalni ravni, »morda je ta vpliv nekaj višji na desni sredini v primerjavi z levo sredino, tudi zato, ker sta SDS in NSi terensko najbolje organizirani stranki«, poleg omenjenih je takšna še SD, ostale pa mnogo manj.
