Cene stanovanj so se v prvi polovici leta 2025 znova povzpele na rekordne ravni, najugodnejše pa ostajajo v Pomurju.
Geodetska uprava Republike Slovenije je objavila Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje 2025, ki kaže, da se je po več letih umirjanja števila prodaj na trgu zgodil preobrat.
Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta opazno povečalo, hkrati pa so cene dosegale nove rekorde.
Več prodaj, višje cene
V primerjavi z drugim polletjem leta 2024 se je število prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah povečalo za 30 odstotkov, število prodaj stanovanjskih hiš pa za 20 odstotkov.
Rast povpraševanja je po navedbah geodetske uprave posledica ugodnejših fiksnih obrestnih mer za stanovanjske kredite, visoke zaposlenosti in rasti plač, ki so povečale kupno moč gospodinjstev.
Cene stanovanj so se v prvem polletju 2025 v povprečju povišale za tri do pet odstotkov, s čimer so na državni ravni dosegle rekordne vrednosti.
Srednja cena rabljenega stanovanja v Sloveniji je prvič presegla 3000 evrov na kvadratni meter, v Ljubljani pa se je povzpela na skoraj 4.900 evrov na kvadratni meter.
Ljubljana še vedno najdražja, Murska Sobota najugodnejša
Na primarnem trgu novih stanovanj se je rast cen nadaljevala v vseh večjih mestih.
Najvišje cene so še naprej v Ljubljani, kjer so se nova stanovanja prodajala po 5500 do 7000 evrov na kvadratni meter, v Kopru med 4500 in 6000 evrov, v Kranju med 3500 in 4500 evrov, ter v Mariboru in Celju med 3000 in 3500 evrov.
V Novem mestu so bile cene novih stanovanj med 2500 in 4500 evrov, v Novi Gorici med 2700 in 4000 evrov.
Najugodnejše nepremičnine pa so, kot že več let zapored, v Murski Soboti, kjer so se cene novih stanovanj gibale med 2500 in 3000 evrov na kvadratni meter.
Kaj prinaša prihodnost
Geodetska uprava Republike Slovenije v poročilu ugotavlja, da večjih sprememb cenovnih trendov v bližnji prihodnosti ni pričakovati, razen v primeru večjih gospodarskih ali političnih pretresov.
Na cene še naprej vplivajo pomanjkanje zazidljivih zemljišč, dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj in rast gradbenih stroškov, ki omejujejo novo ponudbo stanovanj.
