Na Glavnem trgu v Novem mestu občani spremljajo prenos izredne seje občinskega sveta. Župan Gregor Macedoni poudarja pomen dialoga in sodelovanja z državo pri razvoju mesta.
Na Glavnem trgu v Novem mestu se danes zbirajo prebivalci, ki lahko na velikem platnu spremljajo neposredni prenos izredne seje Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto. Seja poteka na rotovžu, zaradi izjemnega zanimanja pa so organizatorji omogočili javni ogled na prostem.
Na sejo so vabljeni številni visoki gostje, med njimi predsednik vlade Robert Golob, predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, ministrica za pravosodje Andreja Katič, generalna državna tožilka Katarina Bergant, predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, generalni direktor Policije Damjan Petrič, direktor Policijske uprave Novo mesto Igor Juršič in v. d. direktorice Urada za narodnosti Danica Polak Gruden.
Dogodka se udeležujejo tudi občinski svetniki in župani okoliških občin, ki z zanimanjem spremljajo razpravo. Po pričakovanjih bo seja pritegnila veliko pozornosti javnosti, saj naj bi obravnavali pomembne teme, povezane z razvojem mesta in sodelovanjem državnih institucij pri ključnih projektih.
Novomeški župan Gregor Macedoni je uvodoma poudaril, da je to prva izredna seja v tem mandatu. Sledila je minuta molka v spomin na pokojnega Aleša Šutarja, ki je, kot je dejal župan, delal in živel v taistem središču dolenjske prestolnice.
Točka je le ena: varnostna problematika v jugovzhodnem delu Slovenije. Izpostavil je sistematično opuščanje kaznovanja in poudaril, da imajo dovolj ponavljajočih se in vse bolj drznih kaznivih dejanj. Ob tem se je vprašal, zakaj država bolj ščiti storilce kot žrtve; in zakaj se žrtve ne odločajo za kazenski pregon.
Na zadnje je odgovoril kar sam: iz strahu pred maščevanjem.
Dejal je še, da je dovolj, da je prejemanje socialne podpore razlog za nekaznovanost. Če si prejemnik denarne socialne podpore, zakoni zate ne veljajo, je poudaril. In dodal, da niso nestrpni do Romov, ampak do krivičnega sistema.
Izpostavil je, da imajo v novomeških osnovnih šolah dve nosečnosti v 5. in 6. razredu med romskimi deklicami. Ob tem je poudaril, da na državni ravni ni volje za resne posledice za neobiskovanje osnovne šole, kar je ponazoril s sledečo statistiko: država je potrdila manj kot 10 odstotkov zakonodajnih sprememb, ki so jih predlagali župani te regije.
Poenoteni župani
Nato je spregovorilo več županov iz Jugovzhodne Slovenije in Posavja. Šentjernejski župan Jože Simonič je spregovoril o razpadu krhkega ravnovesja, ki je nekoč vladalo v Šentjerneju. Ko so pripravili zakonske spremembe, so bili v Ljubljani na ponižujoč način odpravljeni, je dejal.
Kočevski župan Gregor Košir je izpostavil problematiko zaposlovanja Romov, ribniški župan Samo Pogorelc pa je s prstom pokazal na neučinkovit sistem, ki dopušča nespoštovanje zakona, zaradi česar so ljudje izgubili zaupanje v institucije.
Da že dolgo opozarjajo na romsko problematiko, je izpostavil brežiški župan Ivan Molan, od vlade pa da so bili deležno obtožb, da so do njih nestrpni. Ob tem je izpostavil ministra za delo, družino in enake možnosti Luko Mesca, ki da je župane obtožil, da ne obiskujejo romskih naselij.
Do vlade je bila kritična tudi županja Občine Metlika Martina Legan Janžekovič, ki je poudarila, da je enakost pred zakonom temelj demokratične družbe. Izpostavila je, da med Romi ni volje za delo, ker jim naraščaj prinaša višje zaslužke, kot pa bi jih bili deležni v primeru zaposlitve; izpostavila je resignacijo med prebivalstvom, češ da je Romom več dovoljeno; in če je nekoč še obstajalo spoštovanje, tega danes več ni. Metliška občina je danes organizirala avtobusni prevoz na protest v Novo mesto, je še dejala, pa so se na avtobusni postaji zbrali Romi, ki so nadlegovali zbrane. Tam bi sicer morali biti policisti, a so ravno takrat imeli opravka z migranti.
Da se ne počutijo varne, je izpostavila tudi trebanjska županja Mateja Povhe. Dober lek za to rano bi bila povečana prisotnost policije, ki potrebuje več zakonskih pooblastil.
In če v Straži nimajo romskega naselja, pa bližina Novega mesta naredi svoje, je povedal tamkajšnji župan Dušan Krštinc, ki pričakuje konkretne ukrepe.
Tudi župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk je izrazil zahtevo, da jih država zaščiti pred nevarnostmi, s katerimi so soočeni.
Sistemski ukrepi
Marko Lotrič, predsednik državnega sveta, ki je izrazil prepričanje, da so umanjkali sistemski ukrepi. Predlagal je enega konkretnega: da naj o kršitvah presoja sodniki, ki niso iz Novega mesta, da bi se izognili grožnjam, njihovim družinam pa bi zagotovili varovanje.
Besede mestnih svetnikov
Po govorih županov so na izredni seji občinskega sveta Mestne občine Novo mesto, namenjeni obravnavi varnostne problematike v jugovzhodni Sloveniji, na govorniški oder stopili mestni svetniki. Razpravo so spremljali številni občani, ki so se zbrali na Glavnem trgu pred rotovžem, kjer je potekal neposredni prenos seje.
Že ob nastopu svetnika Gibanja Svoboda Tomaža Levičarja je množica na trgu izrazila nezadovoljstvo z glasnim žvižganjem. Levičar je v svojem govoru izrazil sožalje ob smrti žrtve nedavnega nasilnega dejanja in poudaril, da dogodek ni osamljen primer, temveč simbol dolgoletnih težav, s katerimi se soočata Novo mesto in širša Dolenjska. Po njegovih besedah mestni svetniki pričakujejo ukrepanje tako občine kot vlade.
Svetnik iz vrst SDS Bojan Kekec je opozoril predsednika vlade, da so na seji prisotni številni župani jugovzhodne Slovenije, ki se že dolgo počutijo prezrte. Izpostavil je, da se je pred mestno hišo zbralo več tisoč ljudi, ki zahtevajo varnost in konkretne spremembe. Po njegovih besedah se številni prebivalci Novega mesta ne počutijo več varne, saj se soočajo z vse več kriminalnimi dejanji in neučinkovitim odzivom države.
Iz vrst Socialnih demokratov je svetnik Srečko Volk poudaril, da varnost ne pomeni zgolj zmanjšanja števila kaznivih dejanj, temveč tudi občutek, da ljudje ne živijo v strahu. Izrazil je pričakovanje, da bodo občinski svetniki pokazali odločnost in besede pretvorili v konkretne ukrepe.
Svetnik Uroš Lubej iz gibanja Solidarnost je mestne svetnike in predstavnike države pozval k enotnosti. Opozoril je, da bo občina morala skupaj z državo najti pot do trajnih rešitev, ne le trenutnih ukrepov. Ob tem je poudaril, da je treba kriminal zatreti, a brez ustvarjanja novih oblik represije, ki bi lahko prizadele nedolžne prebivalce.
Predstavnik NSi Marko Dvornik je vlado in premierja spomnil na pretekle pozive k ukrepanju, ki so bili po njegovih besedah večkrat preslišani. Izpostavil je, da so bili predlogi zakonodajnih sprememb, namenjenih urejanju romske problematike, večkrat zavrnjeni, a da bodo kljub temu znova vloženi v parlamentarno obravnavo.
Iz SLS je svetnik Jiří Volt poudaril, da rezultati dosedanjih prizadevanj za izboljšanje varnostnih razmer niso zadovoljivi. Po njegovem mnenju mora vlada takoj pristopiti k reševanju razmer, prvi korak pa je dosledno spoštovanje že obstoječe zakonodaje.
Samostojni svetnik Silvo Mesojedec je opozoril, da nasilje in tragični dogodki v regiji niso naključje, ampak posledica dolgoletne ignorance in neodzivnosti pristojnih institucij. Opozoril je na slabe razmere v nekaterih romskih naseljih, pomanjkanje izobrazbe, nizko zaposlenost ter neučinkovit nadzor nad premoženjskim stanjem posameznikov.
