Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije nam je odgovorila na vprašanja o situaciji okužbe z zlato trsno rumenico v regiji.
Ob vse bolj razširjeni problematiki trsne rumenice, ki je okužila številne slovenske trte, smo se obrnili na Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto. Kakšna je situacija v naši regiji?
»Na območju jugovzhodne Slovenije, ki zajema Dolenjsko, Posavje in Belo krajino je gospodarska škoda zaradi zlate trsne rumenice v porastu,« so nam pojasnili.
Množi se število novo odkritih okužb, zlasti na območju Posavja – na Bizeljskem, Orešju, Sremiču ter okolici.
»Zaskrbljujoče je tudi stanje v Beli krajini, za katero iz diagnostičnega laboratorija NIB prejemamo čedalje več pozitivnih rezultatov na teste odvzetih vzorcev zlate trsne rumenice,« so razkrili in dodali, da gre za kraje v okolici Vinice, manjše vinograde ob Kolpi in bližini Metlike.
In zakaj je situacija letos še toliko bolj pereča? Kot so nam odgovorili pri KGZS-NM se razmere spreminjajo. »Večinoma postaja preprečevanje širjenja bolezni zahtevnejše, saj se populaciji prenašalca zaradi čedalje toplejših razmer podaljšuje življenjsko obdobje, po drugi strani visoke temperature ovirajo tudi optimalno učinkovanje insekticidov proti prenašalcu,« so razložili.
Veliko poudarka je bilo letos na preprečevanju, pri čemur je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vinogradnike pozvala naj se držijo za predpisanih ukrepov.
Samo preprečevanje so nam sicer pri KGZS-NM opisali z besedami: »Za preprečevanje širjenja bolezni je potrebno izvajati zaščitna tretiranja z insekticidi proti prenašalcu; ameriškem škržatku (Scaphoideus titanus) ter odstraniti in uničiti simptomatične trte. Oba ukrepa sta obvezna od prvega pojava zlate trsne rumenice pri nas.«
So za širitev res krivi vinogradniki?
»Če lastnik vinograda ne upošteva enega, ali ga izvede le deloma, se zlata trsna rumenica ohranja in širi dalje,« so nam povedali iz Službe za varstvo rastlin.
Opažajo, da preveč vinogradnikov podcenjuje strokovne nasvete in okužene trse bodisi ne poseka, bodisi ne namaže stebel s herbicidom in ne izruva korenin. »Številni niti ne tretirajo proti ameriškemu škržatku,« so dodali.
Kot menijo, je razlogov za to več. »Pretežno so lastniki ostareli in nasledniki nimajo interesa za vinogradništvo. Ali so sredstva predraga in izberejo najcenejši, a hkrati manj učinkovit insekticid,.. ali pa rečejo, da kmetujejo ekološko in ne bodo tretirali,« so razložili.
In ko je UVHVVR posredno namignila, da naj bi bili za širjenje krivi prav vinogradniki, ki ne izvajajo ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe, se z vprašanjem ukvarja tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
»Težko je razumeti ignoranco, ko lastnik parcele zasajene z vinsko trto z neukrepanjem povzroči gospodarsko škodo tudi sosedu. Tu ostanemo brez besed,« je povedal mag. Domen Bajec iz KGZS-Zavod Novo mesto.
