Aktualni župan Gregor Košir je odgovarjal na kritike o razmerah v zdravstvenem domu, njegovi izzivalci pa predstavili drugačne rešitve.
V občini Kočevje se pred lokalnimi volitvami odpira vprašanje, kdo bo občino vodil v prihodnjih štirih letih in kako se bo spoprijel z nekaterimi najbolj perečimi težavami lokalnega okolja.
Na predvolilnem soočenju, ki smo ga pripravili v uredništvu Dolenjskainfo, ki je del skupine Moji Mediji, so svoja stališča predstavili štirje kandidati za župana oziroma županjo občine Kočevje.
Sodelovali so aktualni župan Gregor Košir (Moja Kočevska), Jože Kure (Socialni demokrati), Lidija Škulj Broz (Demokrati Anžeta Logarja) in Matjaž Papež (Resni.ca).
V enourni razpravi so se dotaknili prihodnosti mestnega jedra, stanovanjske problematike, razmer v Zdravstvenem domu Kočevje, varnosti, romske problematike in zaposlovanja.
Posebno pozornost je pritegnila tudi nedavna nastanitev 50 filipinskih delavcev na območju Marofa, ki je v lokalni javnosti sprožila številne odzive.
Čeprav so kandidati pri posameznih vprašanjih našli skupne točke, so se pokazale tudi precejšnje razlike v pogledih na dosedanje delo občine in ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti v prihodnje.
Mestno jedro: Košir pojasnjeval spremembo prometne ureditve, protikandidati želijo več življenja
Prva tema soočenja je bila prihodnost kočevskega mestnega jedra, ki po mnenju številnih prebivalcev že dlje časa izgublja nekdanji utrip.
Aktualni župan Gregor Košir je odgovarjal na vprašanje, zakaj se je občina po predhodnem omejevanju prometa odločila za ohranitev dvosmerne prometne ureditve.
Pojasnil je, da dolgoročno še vedno podpira mestno središče, namenjeno predvsem pešcem in kolesarjem, vendar trenutna prometna infrastruktura ne omogoča njegovega popolnega zaprtja.
Po njegovih besedah se je izkazalo, da je preostala prometnica zaradi omejitev v središču postala preobremenjena. Občina v prihodnjih treh letih načrtuje tudi prenovo več prometnic, zato bo mestno jedro medtem ostalo odprto.
Košir je izpostavil načrtovano cesto skozi Podgorsko in kočevsko obvoznico v okviru tretje razvojne osi, ki bi lahko razbremenili središče.
Jože Kure je opozoril predvsem na prazne poslovne prostore in pomanjkanje dogajanja.
Predlagal je, da bi občina s pomočjo državnih in evropskih razpisov odkupovala prazne prostore ter jih ponudila lokalnim podjetnikom in turističnim ponudnikom.
Zavzel se je tudi za vrnitev več prireditev na mestno ploščad.
»Želimo lokalnim ponudnikom dajati več možnosti na tej ploščadi oziroma tudi kot neke vrste odprtih kuhinj in podobne stvari,« je povedal.
Lidija Škulj Broz je poudarila, da bi bilo treba pri prenovi in oživljanju središča najprej prisluhniti prebivalcem in ponudnikom dejavnosti.
Opozorila je na prometne težave, pomanjkanje prostorov za kulturne dejavnosti in odsotnost nekaterih tradicionalnih dogodkov, med drugim pustovanja.
Po njenem bi bilo treba pripraviti celovit načrt, ki bi upošteval tudi finančne zmožnosti občine.
Matjaž Papež pa bi prazne občinske poslovne prostore mladim podjetnikom ponudil po ugodnejših najemninah.
»Kar se pa tiče mestnega jedra, ja, definitivno vrniti dogodke nazaj na mestno ploščad,« je poudaril.
Predlagal je več sejmov, koncertov in drugih dogodkov, ki bi prebivalce ponovno privabili v center.
Stanovanja za mlade: Nova naselja, prazne hiše in možnost najema z odkupom
Druga pomembna tema je bila dostopnost stanovanj in zazidljivih zemljišč. V Kočevju se mladi in mlade družine srečujejo s pomanjkanjem ponudbe, številni napovedani stanovanjski projekti pa še niso uresničeni.
Košir je pojasnil, da pri več načrtovanih območjih doslej niso bili sprejeti ustrezni občinski podrobni prostorski načrti, brez katerih gradnja ni mogoča.
Kot najpomembnejši prihodnji projekt je izpostavil širitev Turjaškega naselja proti Marofu, kjer naj bi nastalo večje stanovanjsko območje z večstanovanjskimi objekti in nižjo gradnjo.
Na območju nekdanje klavnice ob Rinži medtem že nastaja stanovanjski blok, po njegovih besedah pa bi lahko zgradili še enega. Košir je poudaril, da občina ne more sama prevzeti vloge gradbenega podjetja.
Po njegovem je naloga občine predvsem priprava prostorskih pogojev, s katerimi bi privabila zasebne investitorje.
Izpostavil je tudi občinske subvencije za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, pomoč pri obrestnih merah kreditov ter pripravo zemljišč za individualno gradnjo.
Kure je bil kritičen do počasnega spreminjanja prostorskih aktov. Opozoril je, da bi morala občina že prej ustvariti pogoje, da bi se mladi po zaključku šolanja vračali v Kočevje.
V programu Socialnih demokratov predlaga dostopna najemna stanovanja z možnostjo poznejšega odkupa in ustanovitev stanovanjskega sklada.
Kot primer dobrih praks je omenil Novo mesto, pri financiranju pa poudaril pomen povezovanja z državo.
Škulj Broz je opozorila, da bi morala občina najprej podrobno pregledati stanje obstoječih občinskih stanovanj.
Po njenih navedbah jih ima občina približno 200, vendar meni, da prebivalci nimajo dovolj jasnih informacij o njihovi zasedenosti, stanju in namembnosti.
Predlagala je tudi najem z možnostjo odkupa. Po njenem modelu bi lahko mlada družina stanovanje najemala pet let, nato pa ga odkupila z doplačilom preostale vrednosti.
Papež je pozdravil gradnjo novih stanovanj ob nekdanji klavnici, vendar je opozoril tudi na praznjenje podeželja.
Po njegovem številne starejše hiše v vaseh ostajajo prazne in propadajo, mladi pa se po odhodu težko vračajo.
Predlagal je pomoč pri komunalnih prispevkih, subvencioniranju kreditov in obnovi starejših hiš.
Zdravstveni dom Kočevje: Ostri očitki, peticija zaposlenih in različni pogledi na odgovornost
Ena najbolj odmevnih tem soočenja so bile razmere v Zdravstvenem domu Kočevje. V zadnjem obdobju se v javnosti pojavljajo opozorila glede kadrovskih razmer, odhodov zdravnikov, odnosov med zaposlenimi in vodenja zavoda.
Prav pri tej temi so se med kandidati pokazale izrazitejše razlike.
Kure, ki je tudi sam zaposlen v zdravstvenem domu, je povedal, da pri pripravi peticije zaposlenih ni sodeloval in da je z njo podrobneje seznanjen postal kot občinski svetnik.
Ocenil je, da težave niso nastale v zadnjih mesecih, temveč se vlečejo že vrsto let. Opozoril je na menjave direktorjev, odhode posameznih zdravnikov in izgubo nekaterih zdravstvenih programov.
Po njegovem bi morali zagotoviti več specialističnih storitev, med drugim kardioloških in ortodontskih.
Poudaril je, da si zaposleni želijo predvsem dobrih pogojev za delo in kakovostne oskrbe pacientov.
Papež je povedal, da se je pogovarjal z zaposlenimi in da je dobil občutek, da so se znotraj zavoda oblikovale skupine z različnimi interesi.
Po njegovem pri ohranjanju kadra niso odločilne samo plače, temveč tudi odnosi med zaposlenimi.
Prepričan je, da bi izboljšanje odnosov lahko pomembno prispevalo k zadrževanju zdravstvenih delavcev.
Škulj Broz je razmere v zdravstvenem domu označila za eno svojih glavnih prednostnih nalog. Pojasnila je, da je pridobila dokumentacijo in izjave zaposlenih ter jih posredovala ministrstvu za zdravje.
Po njenih besedah peticija opozarja na več različnih področij, med drugim medsebojne odnose, kadrovske težave in organizacijo dela.
Izpostavila je tudi navedbe o odhodu 13 specialistov, ki pa jih je Košir pozneje izpodbijal.
»Mi ne iščemo krivca, ampak iščemo rešitve,« je poudarila.
Zavzela se je za sodelovanje občine, države, vodstva zavoda in zaposlenih ter za temeljito preverjanje razmer.
Košir zavrnil navedbe o odhodu 13 specialistov
Aktualni župan je v odgovoru poudaril, da je Zdravstveni dom Kočevje v zadnjem desetletju močno povečal število zaposlenih in obseg storitev.
Po njegovih navedbah ima zavod danes približno 165 zaposlenih, medtem ko jih je bilo pred leti okoli 60.
Opozoril je na nove zdravstvene programe, razvojno ambulanto, centre za duševno zdravje, dializo, heliport in nadaljnji razvoj urgentne dejavnosti.
Posebej kritičen je bil do posameznih zaposlenih, za katere meni, da z javnim izražanjem nezadovoljstva škodujejo ugledu zavoda in otežujejo pridobivanje novega kadra.
»Ti klani so naredili ogromno ogromno škode in jaz to lahko trdim kot nekdanji direktor zdravstvenega doma,« je dejal.
Zavrnil je navedbe o odhodu 13 specialistov. Po njegovem naj bi šlo za približno štiri ali pet specialistov, v zadnjih letih pa naj bi se v zavodu sicer zamenjalo večje število zdravnikov.
Pojasnil je, da nekateri niso pridobili potrebnih licenc, drugi pa so se odločili za vrnitev v domovino ali menjavo zaposlitve. Kot dolgoročno rešitev je izpostavil štipendiranje študentov medicine in vključevanje specializantov.
Škulj Broz je ob tem ponovno poudarila, da njen namen ni kritizirati vseh zaposlenih, temveč doseči izboljšanje razmer.
»Sodelovanje in povezovanje je važno. In še enkrat ponavljam, sem predsednica občinskega odbora demokratov Anžeta Logarja v Kočevju in si želim sodelovanja tudi z občino, zdravstvenim domom,« je dejala.
Kure je v nadaljevanju podprl potrebo po večjem sodelovanju in poudaril, da bi morali imeti pri pomembnih odločitvah več besede tudi občinski svetniki.
Romska problematika in varnost: Košir opozarja na državno zakonodajo, kandidati tudi na izobraževanje otrok
Pomemben del soočenja je bil namenjen romski problematiki in zagotavljanju varnosti v občini.
Košir je poudaril, da je treba vprašanja vključevanja romske skupnosti reševati celovito. Po njegovem največje ovire predstavljajo sistemske ureditve na državni ravni, predvsem na področju socialnih transferjev, zaposlovanja in izobraževanja.
Ocenil je, da trenutni sistem posameznikov premalo spodbuja k zaposlitvi. Kot pozitivne rezultate dosedanjega dela je navedel vključevanje romskih otrok v vrtce in šole ter primere uspešne zaposlitve in izobraževanja.
Po njegovih besedah srednjo šolo obiskuje 13 romskih otrok iz občine. Zavzel se je tudi za nadaljevanje legalizacije objektov pod enakimi pogoji, kot veljajo za druge prebivalce.
Glede varnosti je poudaril povečano prisotnost policije in redarskih služb.
»Trdim, da je Kočevje varno mesto,« je dejal.
Ob tem je priznal, da stanje še ni takšno, kot bi si želeli, in da je treba preprečevati nasilje ter vztrajati pri prijavljanju kaznivih dejanj.
Kure je izpostavil prizadevanja Socialnih demokratov pri zbiranju podpisov in podpori zakonodajnim spremembam. Opozoril je predvsem na potrebo po nadaljnjem prilagajanju zakonodaje, ki bi omogočala učinkovitejše ukrepanje.
Po njegovem bi morala država hitreje odpraviti pomanjkljivosti predpisov in zagotoviti izvajanje ukrepov, ki so že pokazali rezultate.
Škulj Broz je več poudarka namenila otrokom in izobraževanju. Po podatkih, ki jih je navedla, naj bi v Kočevju živelo približno 1000 Romov, od tega okoli 40 odstotkov otrok.
Predlagala je vzpostavitev dodatnih prostorov za pomoč otrokom v bližini romskih naselij.
Kot primer dobrih praks je omenila Prekmurje. Po njenem bi morali otrokom zagotoviti okolje, v katerem bi lahko nadaljevali učenje in razvijali socialne veščine tudi po koncu šolskega pouka.
Omenila je tudi izboljšanje bivalnih pogojev ter sodelovanje z državnimi institucijami.
Papež je opozoril na nevarnost posploševanja in poudaril, da ni prav vseh pripadnikov romske skupnosti obravnavati enako.
Izpostavil je pozitivne primere romskih podjetnikov, zaposlenih in drugih posameznikov, ki uspešno sodelujejo v lokalnem okolju.
Po njegovem bi bilo treba izboljšati tudi komunikacijo med občino in predstavniki romske skupnosti.
Filipinski delavci in visoka brezposelnost
Naslednja tema je odprla vprašanje zaposlovanja in prihoda tujih delavcev. Registrirana brezposelnost je v Kočevju avgusta 2026 znašala nekaj več kot devet odstotkov, kar je občino uvrščalo med občine z najvišjo brezposelnostjo v Sloveniji.
Hkrati lokalna podjetja opozarjajo na pomanjkanje delovne sile in zaposlene iščejo v tujini.
Pozornost javnosti je sprožil tudi prihod 50 filipinskih delavcev, ki so se 1. novembra nastanili v zasebnem objektu na Marofu.
Košir je poudaril, da občina ne bi smela preprečevati zakonitega zaposlovanja tujih delavcev, saj bi s tem omejevala gospodarstvo. Ocenil je, da je večji problem neučinkovitost sistema zaposlovanja.
Po njegovem bi bilo treba okrepiti prekvalifikacije, spodbujati zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih in spremeniti sistem socialnih transferjev.
Poudaril je, da kočevska podjetja potrebujejo dodatne delavce in da je treba iskati rešitve, ki bodo koristile gospodarstvu ter lokalnemu prebivalstvu.
Škulj Broz je povedala, da prihodu tujih delavcev načeloma ne nasprotuje.
Kot podjetnica razume pomanjkanje delovne sile, vendar meni, da bi morala občina prebivalce o večjih organiziranih nastanitvah pravočasno obveščati.
Zavzela se je za preverjanje bivalnih pogojev, požarne varnosti in ustreznosti prostorov, v katerih so delavci nastanjeni.
Kritična je bila do sistema zaposlovanja in opozorila na primere, ko se brezposelni po njenih izkušnjah na razgovore ne odzivajo.
Papež je na vprašanje, ali bi nasprotoval tudi zakoniti nastanitvi tujih delavcev, odgovoril:
»Ne, seveda ne. Kar je zakonito, je zakonito.«
Poudaril pa je, da bi morali na državni ravni zagotoviti večjo razliko med plačo in socialnimi transferji, saj bi tako po njegovem več ljudi spodbudili k zaposlitvi.
Kure se je prav tako zavzel za to, da bi se delo bolj splačalo. Opozoril je tudi na odgovornost občine kot ustanoviteljice javnih zavodov in delodajalke.
Po njegovem bi morala občina zgled zagotavljati z dobrimi odnosi do zaposlenih, ustreznim plačevanjem nadurnega dela in nagrajevanjem uspešnosti.
Zadnje obljube: Zdravstveni dom, lesna industrija, mestno jedro in dokončanje projektov
Ob koncu soočenja so kandidati odgovorili še na vprašanje, katero pomembno obljubo bi želeli zagotovo uresničiti v prihodnjem mandatu.
Škulj Broz je kot glavno prednostno nalogo izpostavila izboljšanje razmer v Zdravstvenem domu Kočevje.
Poudarila je, da je že vzpostavila stike s pristojnimi državnimi institucijami in da želi nadaljevati prizadevanja za ureditev razmer.
Papež je izpostavil razvoj lesne industrije.
»Zdaj, če izpostavimo res prav samo eno, bi izpostavil lesno industrijo in res imam željo, da bi čez štiri leta v Kočevju rekli, da lesna industrija cveti,« je dejal.
Kure je izbral dve povezani področji.
»Moja obljuba bo oživitev mestnega jedra in skrb za mlade,« je poudaril.
Košir pa se ni želel omejiti zgolj na en projekt. Izpostavil je projekte, za katere občina že pripravlja dokumentacijo oziroma ima pridobljena potrebna dovoljenja.
Med njimi so širitev Osnovne šole Ljubo Šercer, nova telovadnica, pokrito večnamensko košarkarsko igrišče, center za zaščito in reševanje ter prenove občinskih ulic.
Poudaril je, da gre za projekte, ki so že v različnih fazah priprave in jih je treba pripeljati do izvedbe.
