V Kočevju visoka brezposelnost, podjetja pa zaposlujejo Filipince. Kaj pravijo županski kandidati?

Kočevje se že vrsto let spopada z razmeroma visoko stopnjo registrirane brezposelnosti. Po podatkih za avgust 2026 je ta znašala dobrih devet odstotkov, kar je občino uvrščalo na drugo mesto v Sloveniji.

Na drugi strani podjetja opozarjajo na pomanjkanje delovne sile in delavce iščejo tudi zunaj države. V začetku novembra se je tako v zasebni objekt na Marofu vselilo 50 filipinskih delavcev, med katerimi je slaba polovica zaposlenih v dveh različnih kočevskih podjetjih, njihov prihod pa je v lokalni javnosti sprožil številne odzive.

O tej temi smo na predvolilnem soočenju Dolenjskainfo govorili tudi z vsemi štirimi kandidati za župana Kočevja.

Košir: Preprečevanje prihoda delavcev bi pomenilo omejevanje gospodarstva

Aktualni župan Gregor Košir je poudaril, da preprečevanje prihoda tujih delavcev ni prava pot, saj kočevska podjetja potrebujejo delovno silo.

Ob tem je opozoril, da mora biti sistem zaposlovanja in nastanitve tujih delavcev ustrezno urejen, da njihov prihod pozneje ne bi povzročal socialnih ali drugih težav.

Po njegovih besedah podjetja na Kočevskem že več let potrebujejo nove zaposlene, zato se je vprašal tudi o učinkovitosti državne politike zaposlovanja.

»Sam sem se vprašal, kako učinkovita je državna zaposlitvena politika, če Kočevje vsako leto rabi preko sto novih delavcev,« je dejal.

Opozoril je na razkorak med številom brezposelnih in potrebami podjetij. Kot eno od rešitev je omenil prekvalifikacije dolgotrajno brezposelnih, pa tudi spremembe sistema socialnih transferjev, ki bi ljudi bolj spodbujale k zaposlitvi.

»Ni problem visoka brezposelnost, ker je samo na papirju,« je ocenil Košir, ki meni, da bi bilo treba odpraviti vzroke, zaradi katerih se del brezposelnih ne vključuje na trg dela.

Škulj Broz: Prihod delavcev podpiram, občani pa bi morali biti obveščeni

Lidija Škulj Broz, kandidatka Demokratov Anžeta Logarja, je poudarila, da prihodu filipinskih delavcev ne nasprotuje.

»Kot podjetnica točno vem, da nam primanjkuje delovne sile, tako da podpiram to,« je povedala.

Meni pa, da bi morala občina ob tako obsežni nastanitvi tujih delavcev pravočasno obvestiti občane. Po njenih besedah so se v javnosti sprva pojavljale informacije o prihodu 200 ljudi, sama pa je pozneje izvedela, da jih je 50.

Ob tem je izpostavila potrebo po preverjanju ustreznosti bivalnih prostorov, požarne varnosti in sanitarnih pogojev.

Tudi sama je opozorila na težave pri zaposlovanju domačega prebivalstva. Po njenih izkušnjah iz podjetništva se nekateri brezposelni na razpise prijavljajo, vendar se nato ne udeležijo zaposlitvenih razgovorov.

Prepričana je, da bi bilo treba na državni ravni spremeniti sistem, ki po njenem mnenju ne spodbuja dovolj aktivnega iskanja zaposlitve.

Papež: Če je zakonito, temu ne bi nasprotoval

Matjaža Papeža, kandidata stranke Resni.ca, smo soočili tudi z javnim stališčem, izraženim na družbenem omrežju Facebook, v kateri izraža nasprotovanje nadaljnjemu množičnemu priseljevanju, tudi kadar je to organizirano in nadzorovano.

Vprašali smo ga, ali bi torej kot župan nasprotoval nastanitvi tujih delavcev v zasebnem objektu tudi v primeru, ko bi bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji.

»Seveda ne. Kar je zakonito, je zakonito,« je odgovoril.

Papež sicer meni, da je treba rešitev iskati predvsem v večji razliki med plačami in socialnimi transferji.

Prepričan je, da bi se ob večji finančni spodbudi za zaposlitev več domačih prebivalcev odločalo za delo, s tem pa bi se zmanjšala tudi potreba po zaposlovanju delavcev iz tretjih držav.

Kure: Delo se mora splačati

Tudi Jože Kure, kandidat Socialnih demokratov, je poudaril, da mora biti zaposlitev finančno privlačnejša od prejemanja socialnih transferjev.

»Delo se mora splačati. To je čisto vsa poanta,« je dejal.

Ob tem je opozoril, da občina nima neposrednih pristojnosti za določanje plač v zasebnih podjetjih, lahko pa po njegovem mnenju sama postane zgled dobrega delodajalca.

Izpostavil je predvsem občinsko upravo in javne zavode, katerih ustanoviteljica je občina. Zavzel se je za ustrezno nagrajevanje zaposlenih, plačevanje opravljenega dela zunaj rednega delovnega časa in večjo skrb za njihovo zadovoljstvo.

Brezposelni na eni strani, pomanjkanje delavcev na drugi

Čeprav so kandidati glede prihoda tujih delavcev izrazili različne poudarke, so se strinjali, da je treba izboljšati pogoje za zaposlovanje domačega prebivalstva.

Vprašanje pa ostaja, kako premostiti razkorak med potrebami kočevskih podjetij in številom ljudi, ki so še vedno prijavljeni na zavodu za zaposlovanje.