Glas Romov poziva k odprtemu dialogu: »Posploševanje uničuje sožitje in škodi tistim, ki se trudijo živeti pošteno«

V zadnjih dneh se je na račun Romov zvrstila vrsta obtožb, ki so dejanja posameznikov opredelila za dejanja skupnosti. O dogodkih, ki so se zvrstili v koncu oktobra – in v obdobju prej – smo se pogovarjali s predstavnico Glas Romov, platformo, ki povezuje romsko skupnost.

»Skupnost je zaskrbljena in prizadeta zaradi obsojanja in stereotipov, a hkrati odločena, da pokaže pozitivne zgodbe in dejansko podobo večine Romov mirnih, poštenih in delovnih ljudi. Dejanja posameznikov ne smejo določati vrednosti celotnega naroda,« nam je pojasnila predstavnica Glas Romov, ki želi zaradi osebnih razlogov ostati anonimna.

Kaj je Glas Romov? Gre za platformo, ki povezuje romsko skupnost in spodbuja dialog z večinskim prebivalstvom. Namen je izmenjava informacij, ozaveščanje o težavah in dosežkih ter krepitev razumevanja in spoštovanja med ljudmi.

Poudarila je, da želi skupnost v prihodnjem obdobju odprt dialog, spoštovanje in konkretne ukrepe za vključevanje. »Prvi pogoj za spremembe je, da vsak posameznik, ne glede na narodnost, odgovarja za svoja dejanja. Glas Romov ne ščiti storilcev in ne opravičuje kaznivih dejanj. Zahtevamo, da se odgovornost posameznika vedno presoja v okviru pravne države,« je poudarila.

»Vsaka grožnja ali poziv k nasilju je kaznivo dejanje in mora biti prijavljeno policiji. Prizadeti naj poiščejo podporo v družini, pri prijateljih ali pri organizacijah, ki pomagajo žrtvam sovražnega govora,« so nam povedali pri Glas Romov.

Glas Romov je v zadnjih dneh na družbena omrežja, ki jih uporablja večina Dolenjcev, objavil sporočila, ki na prvo mesto postavljajo odprt dialog. Kljub temu so prejeli kar nekaj negativnih odgovorov, med njimi tudi očitek, zakaj se niso oglasili že v mesecih prej. 

Tako so pojasnili: »Oglasili smo se, ker je prišlo do nevarnega vala sovraštva in posploševanja. Glas Romov želi pomiriti razmere in spodbuditi pogovor ne zato, da bi branili kogarkoli, temveč zato, da bi zaščitili resnico, dostojanstvo in sožitje.«

»Danes je žal opaziti, da manjka sočutja in priložnosti za ljudi, da dokažejo svojo vrednost,« sporočajo iz Glas Romov.

Pravijo, da se ob dogodku, ko Rom stori kaznivo dejanje, o tem govori kot o romskem problemu, medtem ko se ista dejanja pri drugih označi kot napaka posameznika. To je nepravično in ustvarja predsodke, sovraštvo ter strah, namesto da bi spodbujalo razumevanje, poudarjajo. 

»Danes je žal opaziti, da manjka sočutja in priložnosti za ljudi, da dokažejo svojo vrednost.« Glas Romov poudarja: posamezniki morajo odgovarjati za svoja dejanja, ne pa celotna skupnost. Enakopravnost, spoštovanje in priložnost za pošteno življenje so temelj, ki ga mora zagotavljati družba, ne pa stereotipi ali predsodki.

»Sovražni govor in pozivi k nasilju so nesprejemljivi in kaznivi. Glas Romov jih ostro obsoja in poziva vse, da takšne vsebine prijavijo. Hkrati želimo spomniti, da svoboda govora ne pomeni pravice do poniževanja ali ogrožanja drugih,« sporočajo iz Glas Romov.

»Prizadeti lahko podajo prijavo policiji, Varuhu človekovih pravic ali zagovorniku načela enakosti. Obstajajo tudi nevladne organizacije, ki nudijo pravno pomoč in psihološko podporo,« spodbujajo uporabo the poti in zahtevajo učinkovito ukrepanje države.

Ob tem Dolenjsko in Slovenijo pozivajo k strpnosti, sočutju in sodelovanju: »Sovraštvo nikoli ne rešuje težav, ampak jih poglablja. Samo s spoštovanjem, poštenim delom in odgovornostjo lahko gradimo družbo, v kateri ima vsak posameznik možnost dostojnega življenja.«

O stereotipih o romski skupnosti

V pogovoru smo se lotili tudi številnih stereotipov, ki jih te dni zaznavamo v javnem diskurzu – še posebej na družbenih omrežjih. 

»Stereotipi so prisotni že desetletja, vendar se jih lahko premaga le z znanjem, delom in dialogom. Veliko Romov je zaposlenih, poštenih in spoštovanih v svojih skupnostih, a teh zgodb se pogosto ne sliši, ker prevladajo negativne izjeme,« pove predstavnica.

Poudarja, da romski otroci niso nič drugačni od slovenskih otrok, saj ima vsak otrok pravico do izobraževanja, varnosti in spoštovanja, ne glede na narodnost. 

»Žal pa se pogosto zgodi, da so naši otroci izključeni zaradi predsodkov, stereotipov in včasih celo zaradi vpliva staršev, ki jih učijo nezaupanja ali strahu pred drugimi. Pomembno je, da jih ne ocenjujemo po predsodkih odraslih, temveč po njihovih dejanjih, sposobnostih in osebnosti. Narodnost ne določa človekove vrednosti. Vrednota je v tem, kako ravnamo in spoštujemo druge,« poudarjajo pri Glas Romov.

Pogost stereotip je tudi prejemanje socialne pomoči. »Socialna pomoč ni privilegij Romov ali kogarkoli drugega, temveč zakonska pravica vsakega posameznika, ki izpolnjuje pogoje,« pojasnjuje. In dodaja, da veliko Romov dela, išče zaposlitev in želi samostojno živeti, a pogosto naletijo na diskriminacijo. »Če imajo ljudje pomisleke glede socialnega sistema, je treba nasloviti vlado in institucije, ne posamezne manjšine,« dodaja.

Tako pri Glas Romov poudarjajo, da je treba vsakega človeka ocenjevati po njegovih dejanjih, poštenosti in delu. »Med Romi, kot med Slovenci, so različni ljudje - pošteni, pridni, pa tudi taki, ki naredijo napake. Posploševanje uničuje sožitje in škodi tistim, ki se trudijo živeti pošteno,« pravijo.

»To ne drži,« odgovarja skupnost na očitek, da Romi ne želijo delati.  Veliko Romov pošilja prošnje za delo, a so zavrnjeni zaradi priimka ali barve kože. Diskriminacija in predsodki jim pogosto preprečujejo priložnost, da dokažejo svoje sposobnosti. Ne gre za pomanjkanje volje, temveč za zaprtost sistema, ki ne ponuja enakih možnosti, menijo pri skupnosti.

Pomembno vlogo pri stereotipih in oblikovanju javnega mnenja imajo prav družbena omrežja in mediji.

»Odgovorno poročanje, preverjanje informacij in izogibanje senzacionalizmu lahko preprečijo širjenje predsodkov,« pojasnjujejo. Pri tem pa izrecno izpostavljajo, da ne stojijo 'na strani Romov ali Slovencev', temveč na strani resnice, pravičnosti in človečnosti. 

»Ne zagovarjamo Romov, ki delajo slabo, prav tako pa ne obsojamo poštenih Slovencev, ki si želijo miru. Naša vloga je združevati in iskati rešitve, ne poglabljati delitev,« potrjujejo.

Tako je tu že naslednji stereotip. Da Romi ne plačujejo položnic in živijo na tuji zemlji. »To so posplošitve, ki ne odražajo dejanskega stanja. Veliko Romov ima urejene priključke, plačuje položnice in živi na svoji zemlji, tako kot drugi državljani. Obstajajo pa tudi družine, ki tega ne morejo urediti, pogosto ne zato, ker ne bi želele, ampak ker nimajo pravne podlage, urejenega lastništva ali možnosti za priklop,« pojasnjujejo. 

Ob tem dodajajo, da te težave pogosto izhajajo iz sistemskih in zgodovinskih razlogov, ne iz »lenobe« ali nepripravljenosti.

Potrebno je sodelovanje občin, države in skupnosti, da se razmere uredijo pravično. Romska skupnost se zaveda svojih odgovornosti in si želi enakih priložnosti ter enake obravnave, kot velja za vse druge prebivalce, so nam povedali pri Glas Romov.

Ob tem nam je predstavnica pojasnila svojo izkušnjo. »Sama sem zaposlena, delam pošteno in pridno, a sem kljub temu doživela mobing, zmerjanje in obsojanje zaradi svoje narodnosti, brez da bi me ljudje sploh poznali. Moje delo in prizadevanje za uspeh sta bila pogosto spregledana ali napačno interpretirana zaradi predsodkov,« pove in doda, da mnogi Romi, ki želijo najti zaposlitev in živeti samostojno, naletijo na zavrnitev ali diskriminacijo zgolj zaradi priimka ali barve kože.

Glas Romov jasno sporoča: »Ne zagovarjamo kaznivih dejanj in ne opravičujemo storilcev. Zahtevamo odgovornost posameznika in spoštovanje načela enakosti pred zakonom. Prosimo vse, da prenehajo s sovražnimi izjavami, ker sovraštvo ne rešuje težav le poglablja razdeljenost. Le z dialogom, strpnostjo in sodelovanjem lahko pridemo do varne in pravične družbe za vse.«