Koliko sredstev je občina namenila za reševanje romske problematike? »Osnovni pogoji so zagotovljeni, rezultatov pa ni.«
Kočevje je zadnja leta ena od občin, ki najbolj odločno opozarjajo na nerešeno romsko problematiko, hkrati pa v proračunskih številkah nosijo enega največjih bremen. V ozadju so leta vlaganj, požrtvovalnega terenskega dela, naporov v šolah, na centru za socialno delo, v naseljih in pri zagotavljanju osnovne infrastrukture. A kljub izjemno visokim zneskom, vloženih v ta namen – natančnega zneska zaradi razpršenih postavk ni mogoče niti izračunati – občina ugotavlja, da napredka skoraj ni.
»Osnovni pogoji so zagotovljeni, rezultatov pa ni,« pravijo. Kaj to pomeni? Kje je denar končal, kakšni programi dejansko delujejo in zakaj Kočevje opozarja, da trenutni državni pristop dolgoročno ne vodi nikamor?
Največ upanja in napora vlagajo v vzgojo in izobraževanje ter urejanje naselij
Občina Kočevje v zadnjih petih letih vlaga visoka sredstva v reševanje romske problematike, a natančnega zneska ne more opredeliti.
»Stroški se ne vodijo znotraj ene same postavke ali glede na etnično pripadnost, saj se nanašajo na zelo različna področja – od vzgoje in izobraževanja, sociale, infrastrukture, komunalnih storitev, varnosti do zaposlovanja in upravnih stroškov.«
Prve večje investicije so se začele že leta 2019, ko posebnih državnih sredstev še ni bilo. Takrat je bilo največ sredstev usmerjenih v zagotavljanje začasne vodne in elektro infrastrukture, vendar kljub temu »večina od petih romskih naselij ostaja prostorsko neurejena, torej gre za črne gradnje.«
Občina poudarja, da neposredno deljenje nepovratnih finančnih sredstev posameznikom v romski skupnosti ne prinaša rezultatov in zanj ni pravne podlage, zato napore že več let usmerja v sistemske programe, posebno se osredotočajo na vključevanje romskih otrok v izobraževalni proces.
V preteklem šolskem letu so izvajali vse razpoložljive predšolske programe v obsegu 175 ur, kot uvod v državni 250-urni program. V programe je bilo vključenih, kot pravijo, 34 predšolskih otrok in 35 šoloobveznih otrok, ki še niso bili vključeni v izobraževanje, občina pa zagotavlja tudi poseben prevoz za integracijo v vrtec.
Sredstva se namenjajo osnovnim šolam za pomoč pri socializaciji romskih otrok, za posebne programe ter za izobraževanje odraslih v okviru Ljudske univerze in Večgeneracijskega centra.
Občina hkrati financira različna javna dela in zaposlitve dodatnih delavcev, med njimi romske pomočnike in administratorje na centru za socialno delo ter zaposlenega občinskega romskega koordinatorja, ki vodi terenske aktivnosti.
Samo strošek plač zaposlenih, ki se ukvarjajo z romsko problematiko, je po oceni občine 70.000 evrov letno.
Pogoji so, integracije ni
Del sredstev je usmerjen v reševanje težav v naseljih in izven njih, zlasti zaradi povečanja varnostnih incidentov. Občina je v preteklosti zagotovila dostop do vode in elektrike prek osnovne infrastrukture, medtem ko so romske družine, pogosto ob pomoči centra za socialno delo, same poskrbele za priključke in jih poravnavale prek obročnega plačevanja.
S parcelacijo območij je bilo omogočeno tudi plačevanje pavšalnih najemnin za uporabo občinskih zemljišč.
Občina izpostavlja, da »večina Romov v sklopu programa, ki ga izvaja center za socialno delo, redno poravnava tekoče obveznosti kot so komunalne storitve, najemnine, stroški vrtca, šole, … morebitne dolgove iz preteklosti zmanjšujejo oziroma ne nastajajo novi.«
Danes imajo vsa romska naselja začasne vodne in elektro priključke, urejeno zemljišče na bivalno enoto in zagotovljen odvoz odpadkov, kar pomeni, da so osnovni pogoji za življenje zagotovljeni.
»Žal pa večjega napredka pri integraciji zaradi tega ne zaznavamo,« so jasni na občini.
Poleg tega se občina sooča z dodatnimi stroški, ki so zaradi specifične situacije višji kot v drugih občinah.
Gre za stroške uporabe infrastrukture, delo redarjev in inšpekcijskih služb, pravne postopke v zvezi s spori, postavitve in vzdrževanja video nadzora, čiščenja divjih odlagališč, deratizacije ter povečane stroške v osnovnih šolah zaradi povečanih oddelkov.
Občina zagotavlja tudi prostore za probacijsko službo in večnamenski romski center.
»Socialni transferji ne prispevajo k motivaciji za vključevanje v družbo«
Sodelovanje z državo poteka redno, občina se vključuje v usklajevalne skupine in druge aktivnosti, župani in županje pa so pripravili tudi predloge zakonskih sprememb.
A po navedbah občine »je sistemski pristop države premalo usklajen in ne zagotavlja dolgoročne strategije,« zlasti na področju izobraževanja in zaposlovanja, ki ju občina vidi kot ključni.
Ob tem dodajajo, da »socialni transferji zagotovo ne prispevajo k motivaciji za aktivno vključevanje v družbo. Prav tako deljenje socialnih transferjev brez obveznosti.«
Občina ima tudi zaposlenega administratorja, ki opravlja delo romskega koordinatorja. Njegova naloga je usklajevanje komunikacije med institucijami in intenzivno terensko delo z romskimi družinami, kar vključuje pomoč pri urejanju dokumentacije, priključkov, plačil, postopkov in reševanju konfliktov.
Stanje infrastrukture v naseljih je po navedbah občine dosledno urejeno, saj imajo povsod začasne vodne in elektro priključke ter zagotovljen odvoz odpadkov.
Osnovni pogoji torej so zagotovljeni, toda legalizacija objektov in urejanje lastniških razmerij ostajata odprti problematiki.
Učinkovita kazenska zakonodaja ter bolj motivacijska politika kot ključ do uspeha
Pri učinkih dosedanjih ukrepov občina opaža napredek pri vključevanju otrok v predšolske programe in osnovno šolo ter pri poravnavanju tekočih obveznosti. A ključni izzivi, kot sta dokončanje osnovnega šolanja in zaposlovanje, ostajajo nerešeni.
»Večji premik na področju dokončanja osnovnega šolanja in predvsem zaposlovanja ni dosežen,« poudarjajo, pri čemer izpostavljajo, da je Kočevje trenutno edina občina v Sloveniji, ki izvaja program Romani Zour za zaposlovanje Romov.
V prihodnosti želijo krepiti socialno podjetništvo in romsko skupnost čim bolj vključiti v zaposlitve, saj le tako lahko pride do trajnega motiva za izobraževanje in integracijo.
Občina opozarja tudi na vrsto izzivov, ki še vedno otežujejo napredek, kot so nerešena zemljiško-pravna razmerja, pomanjkanje sistemskih državnih ukrepov, socialna odvisnost od transferjev brez obveznosti, omejena motivacija za izobraževanje in zaposlitev ter zahtevne varnostne razmere. Po njihovih besedah potrebujejo »učinkovito kazensko zakonodajo, ki bo kaznovala tiste, ki se ukvarjajo s kriminalom, ter bolj motivacijsko politiko za tiste, ki se želijo integrirati in zapustiti romska naselja.«
Občina opozarja tudi na paradoks trenutnega sistema, saj »tisti, ki bi želeli napredek znotraj romske skupnosti, ne dobijo prave priložnosti.«
V prihodnjem letu namerava občina s pomočjo državnih sredstev okrepiti aktivnosti na področju vzgoje, izobraževanja in zaposlovanja. Pri tem ponovno poudarjajo, da ta sredstva ne morejo biti namenjena individualnim finančnim pomočem, saj ima za to zakonsko podlago le center za socialno delo.
Pritiskajo pa na državo, naj zagotovi bolj strateško usklajevanje in uresniči obljubljene zakonske spremembe. Dokler bo sistem temeljil le na pravicah, ne pa tudi na obveznostih, napredka ne bo, izpostavljajo.
»Trenutno se družinam z več otroki preprosto finančno bolj splača biti doma kot hoditi v službo. To pa je resna težava nacionalne socialne politike.«
Kočevje ostaja občina, ki kljub velikim vložkom in številnim programom vztraja pri iskanju rešitev, a obenem odkrito opozarja, da brez jasne državne strategije in večje odgovornosti vseh vpletenih sprememb ne bo.
Njihovo sporočilo je preprosto: brez obveznosti ne more biti napredka – ne za romsko skupnost in ne za širšo družbo.
