Občina Kočevje se na projekt pilotskega romskega naselja ni prijavila, župan pojasnjuje, zakaj.
Župan občine Kočevje Gregor Košir je pojasnil, zakaj se občina ni odzvala na vabilo države k sodelovanju v vladnem projektu pilotnega romskega naselja.
Gre za projekt, s katerim želi vlada v izbranih okoljih vzpostaviti urejena romska naselja ter s tem izboljšati bivanjske razmere in pospešiti integracijo romske skupnosti.
Kočevje pa se je odločilo, da predloga ne poda.
Župan je bil pri razlagi razlogov neposreden. Kot je povedal, pristop, pri katerem se Romom brezpogojno zagotovi celoten sklop bivalnih pogojev, po njegovem mnenju ne vodi k izboljšanju razmer, temveč lahko stanje celo poslabša.
»To, da Romom v popolnost zgradiš neke pogoje, oni pa za to niso naredili nič in tudi po tem nimajo nobenih obveznosti, pomeni, da se bo stanje samo še poslabšalo. Zato se Kočevje na projekt pilotnega romskega naselja ni prijavilo, enako, kot nismo prevzeli sredstev za komunalno opremljanje nelegalnih naselij,« je povedal.
Ob tem je poudaril, da država s takšnimi projekti po njegovem mnenju financira urejanje nelegalnih naselij, kar je zanj nesprejemljivo.
»Torej, država prispeva denar, da opremimo nelegalne zadeve. In jaz na to ne morem pristati,« je bil jasen.
Župan je dodal, da Kočevje ne želi sodelovati v projektih, ki so po njegovem mnenju predvsem formalni in namenjeni ustvarjanju videza urejenosti, brez dolgoročnih rešitev.
»Graditi neko naselje, kjer se bomo slikali in govorili, da je vse v redu, v občini Kočevje ne gre.«
Po njegovih besedah občina pomoč usmerja tja, kjer vidi dejansko pripravljenost za spremembe.
»Mi bomo pomagali tistim Romom, ki bodo pokazali željo po napredku, po zaposlitvi, po integraciji in vsemu, kar spada zraven,« je povedal in ob tem dodal, da so v Kočevju že primeri uspešne integracije.
»Imamo že sto ali več Romov, ki so to že izvedli in za katere niti ne vemo več, da so Romi in se kmalu verjetno tudi ne bodo opredeljevali kot Romi. Torej, se da, samo malce več volje je treba pokazati.«
Kar zadeva osnovne bivanjske pogoje, župan poudarja, da Kočevju ni mogoče očitati neodzivnosti ali nehumanega odnosa do romske skupnosti. Kot je pojasnil, so ti pogoji v občini že zagotovljeni.
»Pri nas ima vsaka romska družina dostop do vode oziroma vodovoda, odvoz smeti, elektriko in urejen svoj prostor za bivanje. Osnovni pogoji so zagotovljeni in nihče nam ne more očitati, da smo neživljenjski.«
Po njegovem mnenju pa se napredek ne more zgoditi brez osebne odgovornosti posameznikov.
»Za napredek, za legalizacijo, za odkupe in vse to je pač treba iti v službo in opravljati svoje obveznosti tako, kot vsi ostali občani. To zastonjkarstvo s pozitivno diskriminacijo ne vodi nikamor, ker ugotavljamo, da več kot damo, manj dobimo nazaj.«
Kot ključno rešitev romske problematike vidi predvsem zaposlovanje. »Ob zaposlenem Romu bomo hitro rešili vse težave, ki se dotikajo romske problematike,« je še dodal.
Kočevje je tako ena redkih občin, ki za vladni projekt pilotnega romskega naselja ni podala predloga in mu tudi odkrito nasprotuje.
Po stališču občinskega vodstva projekt ne prinaša prednosti, temveč dodatna tveganja, saj po njihovem mnenju ne spodbuja odgovornosti, dela in dolgoročne integracije.
Občina zato ostaja pri lastnem pristopu, ki temelji na zagotavljanju osnovnih pogojev ter podpori tistim posameznikom, ki so pripravljeni aktivno sodelovati pri svojem vključevanju v širšo skupnost.
