Najprej strah in panika, nato jeza zaradi zavajajoče objave.
Včeraj popoldne je na družbenem omrežju Facebook zaokrožila objava občana, ki je ob priloženem video posnetku policijskih vozil pod Fridrihštajnom zapisal, da so na tem območju našli dve mrtvi osebi.
Kmalu za tem smo na Dolenjskainfo ugotovili, da gre za lažno objavo, povečano število policijskih vozil na območju Fridrihštajna pa je, kot so pojasnili na Policijski upravi Ljubljana, posledica aktivnosti v povezavi z usposabljanjem pripadnikov posebne policijske enote.
Objavljanje tovrstnih lažnih informacij ni le neokusno, nepotrebno in žalostno, takšno dejanje je tudi škodljivo in celo kaznivo.
Dokler je bilo potrjeno, da gre za lažno objavo, je ta že dosegla več kot 3500 ogledov in številne delitve, kar je med mnogimi Kočevci povzročilo nepotrebno paniko.
Ob razkritju, da gre za neresnično informacijo, so se pod delitvami objav zvrstili ogorčeni komentarji.
»Bolano, kaj vse se človek spomni,« je zapisal eden od uporabnikov, drugi pa dodal: »Tukaj se pa moj smisel za humor konča.« Eden od komentatorjev je izpostavil prav osebno plat takšnih dejanj: »Zdaj si pa predstavljaj, da imaš med bližnjimi nekoga, ki se je odpravil na pohod na Fridrihštajn in potem na Facebooku prebereš tole. Resno? Je smešno?« Med uporabniki je bilo zaznati tudi pozive, naj se takšne »šale« kaznujejo: »Tako neokusne šale pa še ne. To ni več zabavno, to je škodljivo.«
Mnogi so v tistem trenutku tudi resnično imeli na območju Fridrihštajna svoje bližnje, saj sta bila vreme in čas idealna za pohodništvo. Oglasili so se tudi slednji in povedali, da so ob branju objave doživeli neizmeren strah in negotovost.
»Nekateri smo imeli tisti čas na tem območju svoje partnerje in otroke,« je ob delitvi objave jezno zapisala občanka Kočevja.
Avtorja lažne objave smo hitro kontaktirali tudi novinarji portala Dolenjskainfo. Ta je informacijo sicer potrjeval in celo navedel, da je omenjeno slučajno slišal, policisti pa, da mu niso želeli nič povedati in ga napodili s kraja.
Poleg tega, da je povzročila vznemirjenje, pa ima lahko takšna objava tudi kazenskopravne posledice.
Po 297. členu kazenskega zakonika je širjenje lažnih novic, s katerimi se povzroči vznemirjenje med prebivalstvom, lahko kaznovano z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Da pa bi bil nekdo dejansko kaznovan, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji.
Informacija mora biti dokazano lažna, razširjena javno – na primer prek družbenih omrežij – ter mora povzročiti prepoznavno stopnjo zaskrbljenosti ali nemira med ljudmi. Pomembno je tudi, da je objavitelj vedel, da gre za neresnično informacijo, ali bi to vsaj moral vedeti.
Če so posledice objave dovolj resne, lahko policija in tožilstvo sprožita kazenski postopek, v nasprotnem primeru pa lahko posamezniki ukrepajo s civilno tožbo.
Za tako dejanje je predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta, a v praksi gre pogosto za pogojne kazni ali opozorila – odvisno od okoliščin in teže posledic.
Takšne neresnične objave niso zgolj neokusna šala ali nepremišljeno dejanje, temveč lahko povzročijo resnično stisko med prebivalci, sprožijo nepotrebne skrbi in celo ovirajo delo uradnih služb. V času, ko se lažne novice širijo z neverjetno hitrostjo, mora vsak uporabnik družbenih omrežij prevzeti odgovornost za svoje besede.
Laži o smrtih, zlasti v manjšem okolju, kjer se ljudje med seboj poznajo, niso le moralno sporne, temveč lahko pomenijo tudi kaznivo dejanje.
Morda bi bilo skrajni čas, da se začnejo tovrstne objave obravnavati s potrebno resnostjo – tako v javnosti kot pri organih pregona.
