Po sredinem dogodku v Kočevski Reki so se na družbenih omrežjih hitro pojavili kritični zapisi, dvomi in tudi očitki, da naj bi šlo zgolj za simbolično potezo ali celo zgolj za preimenovanje podjetja.
Po sredinem dogodku v Kočevski Reki ob vzpostavitvi najsodobnejšega centra za predelavo lesa v vrednosti dobrih 50 milijonov evrov, so se na družbenih omrežjih hitro pojavili kritični zapisi, dvomi in tudi očitki, da naj bi šlo zgolj za simbolično potezo ali celo zgolj za preimenovanje podjetja.
Prav na te odzive se je z javnim zapisom odzval župan občine Kočevje Gregor Košir, ki ni skrival razočaranja nad tem, kako hitro znamo biti nezadovoljni in kako redko znamo prepoznati dejanski pomen razvojnih premikov.
»Bolelo je, ko smo bili samo vzgajališče, tovornjaki hlodovine pa so zapuščali Kočevsko,« je zapisal in s tem povzel občutek, ki v regiji tli že desetletja. Les - ključni naravni vir Kočevske - je dolga leta zapuščal območje v surovi obliki, dodana vrednost pa se je ustvarjala drugje.
Po njegovih besedah se je v sredo zgodilo nekaj, o čemer se je govorilo desetletja, zgodilo pa nikoli. V Kočevski Reki se začenja ena največjih naložb v lesno-predelovalno industrijo v Sloveniji - vzpostavitev najsodobnejšega centra za predelavo listavcev, vrednega več kot 50 milijonov evrov.
Projekt, ki ga podpira lastnik Slovenski državni gozdovi vključuje sodobno žagarsko linijo s kapaciteto 100.000 kubičnih metrov hlodovine letno, avtomatizirane sortirnice, sušilnice, lupilno linijo ter sistem soproizvodnje toplote in elektrike iz lesne biomase.
Pomembno pa je predvsem to, da bo les obdelan tam, kjer je posekan, torej na Kočevskem.
Posebno vlogo ima bukev, Fagus sylvatica, najpogostejša drevesna vrsta v kočevskih gozdovih in temelj surovinske usmeritve podjetja Fagus Slovenica, nekoč znanega kot Snežnik.
Prav zato je župana zmotilo vprašanje, ali je šlo zgolj za spremembo imena.
»Izgleda slabo beremo, radi pa negativno komentiramo,« je bil neposreden.
Po njegovem mnenju je alternativa tej naložbi obstajala, a je bila bistveno bolj črna: likvidacija podjetja zaradi tehnološke zastarelosti in konec več kot 70-letne tradicije lesne predelave v Kočevski Reki. Zato naložbo vidi kot vrnitev upanja in kot jasno točko preloma oziroma priložnost, da se Kočevska znova vrne h koreninam in iz lesa začne ustvarjati večjo dodano vrednost doma.
Zapis zaključi z zahvalo vsem, ki so v zadnjih letih vztrajali pri projektu, ter z jasnim sporočilom: razvoj se ne zgodi čez noč, še manj pa brez poguma in podpore skupnosti.
Vprašanje pa ostaja … bomo to znali tudi prepoznati?
