Skoraj 39 stopinj v Beli krajini, najvišjo temperaturo lani izmerili pri Črnomlju.
Leto 2025 se bo v Sloveniji zapisalo kot četrto najtoplejše leto v zadnjih 75 letih, a najbolj izrazit temperaturni presežek se ni zgodil sredi poletja, temveč že konec junija - in to prav na Dolenjskem.
Najvišjo temperaturo leta so izmerili v Dobličah pri Črnomlju, kjer se je živo srebro 26. junija povzpelo skoraj do 39 stopinj Celzija.
Po podatkih agencije za okolje so v Dobličah pri Črnomlju izmerili 38,4 stopinje Celzija, kar ni bila le najvišja temperatura leta 2025 v Sloveniji, temveč tudi nov slovenski junijski temperaturni rekord.
Junij bolj vroč kot poletna meseca
Posebnost lanskega leta je bila izrazita in zgodnja vročina. Junij 2025 je bil rekordno topel, suh in osončen, hkrati pa tudi najbolj vroč mesec celotnega leta, kar se zgodi zelo redko. Običajno najvišje povprečne temperature beležimo julija ali avgusta, lani pa je junij prehitel oba.
Klimatologi agencije za okolje poudarjajo, da takšen razplet jasno kaže na spreminjajoče se podnebne vzorce, pri katerih se vročinski valovi pojavljajo vse prej in so vse intenzivnejši. Vročina v Beli krajini konec junija je bila zato napoved poletja, ki pa v nadaljevanju ni prineslo še višjih temperatur.
Četrto najtoplejše leto v zgodovini meritev
Na ravni celotne države leto 2025 sicer ni podrlo absolutnega rekorda, a je bilo kljub temu petnajsto zaporedno nadpovprečno toplo leto. Po podatkih agencije za okolje Slovenija že desetletja beleži stalno in izrazito naraščanje povprečnih temperatur, trend pa se je po letu 1975 še okrepil.
Čeprav po padavinah, snežnih razmerah in osončenosti leto ni bistveno izstopalo, so prav vročinski presežki v juniju tisti, ki bodo leto 2025 zaznamovali v podnebni statistiki - in tudi v spominu prebivalcev.
Bela krajina kot vročinski epicenter
Da je bila najvišja temperatura leta izmerjena prav v Beli krajini, ni presenečenje. Gre za območje, kjer se v vročih obdobjih pogosto združijo vplivi reliefa, šibkega vetra in močnega sončnega obsevanja. Lanski junijski rekord pri Črnomlju tako potrjuje sloves jugovzhodne Slovenije kot enega najbolj vročih delov države.
Podatki obenem služijo kot jasen opomnik, da vročina v Sloveniji ni več izjema, temveč postaja stalnica, ki bo v prihodnje vse bolj vplivala na vsakdanje življenje, naravo in gospodarstvo.
