Romsko društvo je napovedalo protestni shod, a vse je odvisno od ene odločitve.
Društvo Vstani, romski otrok nam je v pogovoru razkrilo, da je protestni shod napovedan za torek, 10. februarja, po 15. uri. A težavo imajo z odgovorom novomeške občine glede dovoljenja za shod.
»Do današnjega dne z Mestne občine Novo mesto še nismo prejeli uradnega odgovora oziroma izdaje dovoljenja. Vlogo smo oddali pravočasno in v skladu z zakonodajo, zato pričakujemo, da bo občina svojo odločitev posredovala v zakonsko določenem roku,« so nam pojasnili.
Pojasnili so nam, da so Novo mesto kot lokacijo protesta izbrali zavestno in premišljeno: »Šutarjev zakon je bil sprejet prav na Dolenjskem in prav tam se mora tudi končati. Gre za zakonodajo, ki je povzročila izjemno hude socialne in človeške posledice ter je nesorazmerno prizadela najranljivejše, zlasti romsko skupnost.«
Od protesta pričakujejo jasno in nedvoumno sporočilo, da je dovolj sistemskega nasilja nad najrevnejšimi. »Glavno sporočilo protesta je poziv k enakosti, spoštovanju človekovih pravic ter takojšnji odpravi škodljive zakonodaje in praks,« so nam še povedali iz društva, ki se nahaja v Murski Soboti.
Napovedali so miren in dostojanstven protest, uperjen proti nepravilnemu sistemu, ne proti posameznikom.
»Ne, ne bomo tiho,« so dodali.
Na novomeško občino smo se obrnili z vprašanji o pojasnilu, a odgovora v tem trenutku še nismo prejeli. Z bralci ga bomo delili, saj je od odločitve Mestne občine Novo mesto odvisno, če bo protestni shod izveden. Društvo nam je potrdilo, da bo v primeru neuspešnega pridobivanja vseh zakonodajnih dovoljenj, shod prestavljen.
Na protestni shod je povabil tudi nekdanji novomeški svetnik Zoran Grm.
»Upam, da se boste udeležili mirnega protesta vsi Romi iz cele Slovenije,« je sporočil in dodal, da naj skupaj stopijo vsi Romi, ne le tisti, ki so bili prizadeti zaradi odvzema socialne pomoči.
»Prosim, čimvečje število, pridite,« je dodal Grm.
V društvu so nam predstavili tudi glavne razloge za prihajajoči protestni shod.
»Socialni transferji so namenjeni preživetju, ne luksuzu in ne kaznovanju. Zaradi odvzemov ali zniževanj socialnih transferjev in je ogromno ljudi ostalo brez osnovnih sredstev za življenje – brez hrane, brez kurjave, brez možnosti plačila najemnine. Posebej tragično je, da so posledice teh ukrepov nosili tudi otroci, ki za nastalo situacijo niso prav nič krivi.« so razložili.
Preverili so tudi primerjalno-pravno prakso in ugotovili, da nikjer v svetu država ne dovoljuje odvzema socialnih transferjev ali posegov v plače na način, da posamezniku ne ostane minimalni znesek za preživetje. »Od plače mora vedno ostati vsaj minimalni dohodek, ki omogoča osnovno človekovo dostojanstvo. Vlada je s temi ukrepi šla bistveno predaleč,« so dodali.
Pojasnili so nam, da »zaradi teh ukrepov številni posamezniki, ki živijo v najemniških stanovanjih, niso mogli poravnati najemnin, kar jih je potisnilo v še globljo socialno stisko. Takšna dejanja niso le socialno neodgovorna, temveč predstavljajo grozljiv in sovražen mehanizem do romske skupnosti.«
»Poudarjamo jasno in nedvoumno: vsak posameznik mora odgovarjati za svoja dejanja – ne pa celotna skupnost. Kolektivno kaznovanje je nesprejemljivo, protiustavno in v nasprotju z osnovnimi načeli pravne države,« je sporočilo društvo Vstani, romski otrok.
»Obstajajo drugi prijemi, dialog in dogovori, ki temeljijo na odgovornosti posameznika, ne na stigmatizaciji celotne skupnosti.«
Za zaključek pa so dodali še: »Na to opozarjamo tudi s pravnega vidika. Vsi, ki so zaradi teh ukrepov ostali brez socialnih transferjev ali osnovnih sredstev za življenje, imajo možnost sodnega varstva. Kot primer navajamo naslednjo pravno podlago: 'Na podlagi 26. člena Ustave Republike Slovenije ter 131. in 179. člena Obligacijskega zakonika lahko tožnik zahteva povrnitev materialne in nematerialne škode, ki mu je nastala zaradi nezakonitega in nepravilnega ravnanja tožene stranke, saj je bila družina v zimskem obdobju brez sredstev za hrano in ogrevanje, kar je povzročilo hude duševne stiske in ogrozilo otroke.«
