S svetnikom in predsednikom Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v državnem svetu ter predsednikom Zveze paraplegikov Slovenije o dostojanstvu v starosti in položaju gibalno oviranih pri nas.
Danijel Kastelic, predsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v državnem svetu je bil tokrat gost oddaje Aktualno na televiziji IDEA.
Nedavno je v državnem svetu potekal posvet z naslovom Dostojanstvo v starosti, državni svetnik Kastelic pa je posvet povezoval.
»Sam posvet je bil usmerjen v to, da bi izpostavili starejše ne kot problem, temveč da bi dobili več spoštovanja s strani družbe.«
Mnogi starejši namreč opozarjajo, da so odrinjeni na rob družbe in obravnavani zgolj kot strošek: »To bo treba rešiti tudi sistemsko s strani odločevalcev.«
Po njegovem mnenju je treba vzpostaviti večje sodelovanje in sožitje med generacijami: »Sožitje je tisto, ki nas bo potegnilo v razvoj države in naroda.«
Kastelic meni, da vzrok leži tudi v vzgoji danes mladih.
»Permisivna vzgoja, ki je bila nekaj desetletij nazaj favorizirana, zdaj terja svoj davek.«
Glede zakona o dolgotrajni oskrbi je povedal, da pričakujejo pomanjkanje ustreznega kadra.
»V to vlogo ne smemo z državnim sistemskim zakonom prisiliti družino, da bo nekdo skrbel za bolnega starša.«
Pojasni tudi, kako deluje zakon o osebni asistenci.
Na papirju je vse rešeno, v praksi pa je drugače
Kastelic je tudi predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in - kot je povedal - se je v zadnjih 30 letih položaj za paraplegike precej spremenil, seveda na bolje.
»Mesto Ljubljana je, lahko se pohvalimo, prijazno in prilagojeno za ljudi na invalidskih vozičkih oziroma gibalno ovirane osebe.
Nedavno je bila delegacija Državnega sveta v Bruslju in lahko rečem, da je Ljubljana bolj prilagojena kot Bruselj za invalidne osebe.«
Prav tako se je razvila socialna družba in medicinski pripomočki, opaža.
Poudarja, da je zakonodaja urejena, na papirju je večina težav že rešenih, a v praksi je drugače. Prehodna obdobja so za gibalno ovirane boleča točka, saj trajajo predolgo.
Še vedno ni prilagojen medkrajevni javni promet za gibalno ovirane. Tukaj prehodno obdobje traja že predolgo.
Druga točka pa je dostopnost javnih objektov – polovica ali več javnih ustanov v Sloveniji ni prilagojena za gibalno ovirane.
Še več: opozarja, da je le 25 odstotkov srednjih šol dostopnih za gibalno ovirane. Za invalide pa je izobrazba ključna, poudarja.
»Če se ne izobražuje, ostaja doma v breme socialnih transferjev.«
