Kakšna zima nas čaka? To pravijo ljudska izročila

| v Slovenija

V naravi lahko opazimo različne pojave, ki po ljudskem izročilu nakazujejo, kakšna zima nas čaka.

Čeprav ti znaki niso znanstveno potrjeni, jih mnogi še danes opazujejo in primerjajo s prihajajočim vremenom.

Eden izmed pogostih kazalnikov so krtine. Kadar so te globlje in bolj številne, naj bi to pomenilo, da se žival pripravlja na dolgotrajno obdobje mraza

Tudi rastline dajejo svoje namige. Na primer orehi in lešniki z debelejšo lupino naj bi nakazovali ostrejšo in hladnejšo zimo.

Kadar hrasti in kostanji obrodijo posebej obilno, to po ljudskem izročilu pomeni, da se narava pripravlja na zahtevno obdobje ter ustvarja zalogo hrane za živali. Takšna rodovitnost gozda je pogosto razumljena kot napoved hladne in dolge zime.

Zanimiv pokazatelj se skriva tudi v plodovih nekaterih rastlin. Oblika koščice v sadežu, denimo pri kakiju, se po starem verovanju povezuje z vrsto snega in značajem zime. 

Če je koščica podobna žlici, naj bi padal težek in moker sneg. Če spominja na vilice, se pričakuje lahek in puhast sneg. Nožu podobna oblika pa nakazuje, da bo zima ostra in vetrovna.

Jesenska narava prav tako ponuja svoje znake. Močno obarvani listi naj bi nakazovali bogato zasneženo sezono, medtem ko dolgotrajna megla in nizko ležeči oblaki v jesenskih dneh pogosto pomenijo, da bo zima hladna in trda.

Če se selitvene ptice odpravijo na jug prej kot običajno, to nakazuje, da bo zima prišla zgodaj in bo verjetno hladnejša kot sicer.

Čeprav sodobna meteorologija temelji na znanstvenih metodah, ljudske napovedi ostajajo zanimiv del tradicije. Opazovanje narave in njenih sprememb nam še vedno lahko ponudi vpogled v to, kako so se ljudje nekoč pripravljali na zimo.

Preberite še

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura