Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek o romski skupnosti v Sloveniji.
Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je na nacionalnem posvetu Pomen krepitve identitete in ohranjanja dediščine v romski skupnosti poudarila, da vprašanje identitete romske skupnosti presega kulturne okvire in sega na področje temeljnih človekovih pravic.
V nagovoru je poudarila, da pravni okvir na nacionalni in mednarodni ravni jasno zagotavlja pravico do ohranjanja identitete, jezika in kulture, vendar praksa kaže na velik razkorak med zapisanimi pravicami in dejanskim stanjem.
Opozorila je, da številni pripadniki romske skupnosti še vedno živijo v neustreznih bivalnih razmerah, pogosto brez dostopa do osnovne infrastrukture, kot so pitna voda, elektrika in sanitarije, kar neposredno posega v človekovo dostojanstvo.
Posebej je izpostavila področje izobraževanja, kjer osnovno šolo zaključi le približno petina romskih otrok, v jugovzhodni Sloveniji pa še bistveno manj.
Nizka ostaja tudi stopnja zaposlenosti, medtem ko so razlike na področju zdravja še izrazitejše. Romska skupnost ima slabši dostop do zdravstvenih storitev in krajšo pričakovano življenjsko dobo.
»Če človek nima zagotovljenih osnovnih pogojev za dostojno življenje, je težko pričakovati, da bo lahko svojo identiteto svobodno izražal in razvijal,« je poudarila varuhinja ter opozorila, da neurejene razmere in vztrajanje predsodkov dolgoročno škodujejo tako romski skupnosti kot širši družbi.
V nadaljevanju je opozorila tudi na problem intersekcijske diskriminacije. Med najbolj ranljivimi so po njenih besedah otroci, zlasti deklice, ki so pogosto žrtve nasilja in zlorab. Posebno pozornost je treba nameniti tudi ženskam, invalidom in starejšim Romom, ki pogosto ostajajo spregledani. Ob tem je poudarila, da takšne večplastne oblike diskriminacije zahtevajo odločno ukrepanje, ter dodala, da nasilje in kriminaliteta ne smeta postati del identitete nobene skupnosti, prav tako pa posebne pravice ne pomenijo izključitve odgovornosti za protipravna ravnanja.
Za izboljšanje položaja so po njenem mnenju nujni celoviti in dolgoročni ukrepi, ki bodo hkrati naslavljali področja izobraževanja, bivanja, zdravja in socialne vključenosti. Ključno vlogo pri tem ima sodelovanje med institucijami, stroko in romsko skupnostjo.
Posvet, ki so ga organizirali Slovenski etnografski muzej, Romski akademski klub in Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, je odprl razpravo o pomenu izobraževanja in ohranjanja romske kulturne dediščine kot ključnih dejavnikov identitete ter vključevanja v družbo.
Varuhinja je zaključila s poudarkom, da je spoštovanje identitete neločljivo povezano s spoštovanjem človekovih pravic ter da lahko le z ustvarjanjem pogojev za dostojno življenje govorimo o enakih možnostih za vse.
