Za zajezitev spomladanske utrujenosti nujna kakovosten spanec in gibanje.
S sezonskim prehodom v pomlad se mnogi srečujejo s prekomerno dnevno utrujenostjo in zaspanostjo, poznano kot spomladanska utrujenost, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Učinki so izrazitejši pri ljudeh s sezonskimi alergijami in kroničnimi boleznimi, najučinkoviteje pa jih lahko zajezimo z urejenim življenjskim slogom.
Zakaj nas pomlad tako izčrpa?
Utrujenost povzročajo spremembe v temperaturi in količini svetlobe med prehodom v pomlad. Te vplivajo na telesne procese, kot so širjenje žil, pospešen metabolizem, večja poraba energije ter ravni nekaterih hormonov.
Telo dodatno obremenjujejo tudi dnevna spremembe v načinu življenja, saj so mnogi spomladi običajno bolj aktivni.
Učinki spomladanske utrujenosti se vidijo na razpoloženju, slabši koncentraciji ter nižji toleranci na stres.
Pogosteje spomladansko utrujenost občutijo ljudje s sezonskimi alergijami (na cvetni prah dreves, trav in plevelov), z neurejenim spanjem, dolgotrajnim stresom, duševnimi stiskami ali kroničnimi boleznimi ter pri nosečnicah, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Kako si pomagati pri spomladanski utrujenosti?
Svetovali so, da v tem obdobju ljudje več pozornosti posvetijo spancu, gibanju, prehrani in uravnavanju ravni stresa. Pomembno je, da si zagotovimo dovolj počitka in reden urnik spanja, pri čemer naj bi odrasli spali sedem do devet ur, starejši od 65 let pa sedem do osem ur.
Pri utrujenosti pomaga uživanje uravnotežene in lažje prebavljive prehrane s polnovrednimi živili ter skrb za zadosten vnos tekočine.
Priporočljivo je tudi, da se dovolj gibamo in zadržujemo na prostem ter da uporabljamo tehnike za obvladovanje stresa, kot so dihalne vaje, vizualizacija, progresivno mišično sproščanje ali meditacija, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, pri čemer opozarjajo, da zdrave izbire (uravnotežena prehrana, redno gibanje, kakovosten spanec) postanejo del vsakdana in ne le sezonski ukrep.
Hkrati je pomembno tudi opuščanje škodljivih navad, kot sta kajenje in pretirano uživanje alkohola. K dobremu počutju dolgoročno pomembno prispevajo tudi aktivnosti, ki nas veselijo, ter kakovostni, podporni odnosi, so sporočili.
