Franc Glušič, župan občine Mokronog-Trebelno: »Če je razumevanje in med nami ni rivalstva, so stvari zelo enostavne«

Franc Glušič je vstopil v drugo polovico mandata župana na čelu občine Mokronog-Trebelno. Za Dolenjskainfo je spregovoril o večjih investicijah v letu 2024, napovedih za leto 2025 in viziji za dolenjsko občino.

V ospredju so bili vrtec Trebelno, dom starejših občanov, sončne elektrarne, nepremičninski davek, grad Mokronog, preboj Radna vas, cesta Puščava, visoki stroški in pomoč občine.

V letu 2024 je občina poskrbela za številne večje in manjše projekte, a pogled je usmerjen naprej, pravi župan. 

»Pripravili smo projektno dokumentacijo in razpis za vodno vrtino v Mokronogu, saj se je pojavila velika težava s pitno vodo. 

Vodostaj se namreč niža, februarja pa začnemo z vrtanjem. Na vaškem vodovodu pomagamo tudi z vrtanjem vrtine v Laknicah,« je pojasnil težavo z vodostajem in reševanje slednje.

»Letos naš čaka še ena večja investicija v vrtec na Trebelnem, nato še dozidava gasilske garaže in dveh stanovanj, zaključek ceste preboja Radna vas in ceste v bližini, ki smo jo zaprli zaradi nevarnosti. 

Kar nekaj projektov nas čaka, tudi vodovod Češnjice. V lanskem letu smo zaključili vodovod Malne in na cestah načeli veliko reči,« pravi in doda še cestno investicijo v Hrastovici in kuhinjo v podružnični šoli na Trebelnem. Prav tam bo v tekočem mandatu poskrbel za veliko pridobitev, vrtec Trebelno.

Z razpisi bi pokrili polovico

»Gradbeno dovoljenje že imamo. PZI je narejen. Javili smo se na razpis Eko sklada, čakamo pa še razpis ministrstva za šolstvo, ki se po zadnjih informacijah predvideva za sredi leta,« pojasni župan. Če bo šlo vse po načrtih, bi bil lahko projekt zaključen že naslednje leto.

 »V letu 2026 bi moral biti vrtec na Trebelnem zgrajen.« 

Občina se zaveda, da je vse odvisno od samega poteka financiranja, saj gre za investicijo, ki je vredna med 700 in 750 tisoč evri. »Za nas je kar velik zalogaj, a z razpisi jo lahko pokrijemo za približno polovico.«

V vrtcu bi bilo prostora za dva oddelka. »Zaradi trenutne stiske si nadvse želimo, da ta projekt čim prej steče in sprejme naše najmlajše, s tem pa omogoči boljše pogoje za izvajanje obeh dejavnosti, tako šole kot vrtca,« pojasnjuje župan.

Postavitev sončnih elektrarn

Med največjimi projekti preteklega leta so bile postavitve sončnih elektrarn s hranilniki na Osnovni šoli Mokronog, podružnični šoli Trebelno, občinski stavbi in Kulturnem domu Mokronog. Ob pogovorih o vse višjih stroških, župan investicijo ocenjuje kot pravilno.

»Naša investicija se bo pokrila v dveh letih. Prvič, ker bomo pridobili nepovratna sredstva z razpisi, na katere smo se javili, in drugič, ker tako kaže preprost izračun.« 

Pravi, da sta bili na sončne elektrarne prvi priklopljeni občinska stavba s kulturnim domom, kjer je bilo v novembru leta 2023 stroškov nekoliko več kot devetsto evrov, v preteklem novembru (po postavitvi in priklopu sončnih elektrarn) pa je strošek padel na 260 evrov. 

»Gre za razliko približno 700 evrov, kar je lep prihranek. Če upoštevam še slabo vreme in krajše dni v novembru, lahko sklepam, da bomo pokrili 60-70 odstotkov porabo električne energije. To pomeni, da lahko okoli sto tisoč evrov prišparamo in investiramo drugam,« pojasni in doda, da ima občina pri tem približno 130 tisoč evrov stroškov.

Ob tem se naveže na prihajajočo izgradnjo vrtca na Trebelnem. 

»Na Trebelnem je šola samooskrbna, saj v omrežje energije ne moremo vračati zaradi preslabe transformatorske postaje, ki bo šla po vseh načrtih to leto v prenovo. 

Ker gre občina sočasno tudi v investicijo vrtca na Trebelnem, to pomeni dodatne stroške električne energije,« pravi župan Glušič, ki je na približno polovici svojega mandata.

Med prvimi v Sloveniji

Če bodo v prihodnje potekale nove investicije v postavitev sončnih elektrarn, pravi, da je vse odvisno od razpisov.

»Letos gremo v investicijo – letos projektiramo, naslednje leto najverjetneje izgradnja – večjega nadstreška v velikosti 300 kvadratnih metrov osnovnega objekta in sto kvadratnih metrov enostavnega objekta. 

Tam bi se zagotovo dalo nadomestiti sončne elektrarne, a je vse stran investicij. Bomo videli, nekaj je treba prišparati za naslednji mandat. Slabi dve leti sta do konca in stvari, ki smo si jih zadali na začetku, uspešno gradimo in izpolnjujemo.«

Spomni, da je bila občina Mokronog-Trebelno med prvimi v Sloveniji, ki se je lotila projekta s sončnimi elektrarnami. 

»Če želiš investirati, moraš slediti razpisom in se nanje hitro prijaviti. Ko je razpis javen, se moraš prijaviti in to izkoristiti, kar pomeni, da kakšen drug projekt ostane na zalogi.«

Prav električna energija je tisto, kar je v zadnjem obdobju na udaru javnosti. Vse višji so stroški za gospodarstvo, ki je predvsem v Mokronogu pomembna panoga. 

»Gospodarstvo spodbujamo preko javnih razpisov, ki so na voljo. Po drugi strani smo pri kar nekaj investicijah, ki jih izvajata gospodarstvo in kmetijstvo, znižali komunalne prispevke za polovico. 

Pomoč v tej smeri je, razpisi so na voljo pri eko skladih in drugih podjetjih, česar se morajo podjetja posluževati. Mi pogoje olajšujemo zato da lahko lažje prihajajo do teh razpisov,« razloži Glušič.

Problematika nepremičninskega davka

Pred našim pogovorom z županom je pred televizijske ekrane stopil tudi njegov občinski sosed, župan občine Mirna, Andrej Kastelic. 

Spregovoril je o problematiki nepremičninskega davka, o katerem ima svoje mnenje tudi mokronoški župan.

»Nepremičninski davek vsebuje ene nastavke, ki jih vsebuje tudi NUSZ. To je vir dohodka za občino, zato menim, da del tega dohodka mora ostati občini. Ne nazadnje, če tega ni oziroma se zapelje drugače, smo občine v izpadu. 

Vlada nam je v preteklosti prišla lepo nasproti z dvigom občinskih povprečnin. Tukaj gre za spodbude v razvoj lokalnih skupnosti in to pozdravljamo. Po drugi strani pa je treba vedeti, da je dvig plač v javnem sektorju, ki je bil nadvse nujen, pomeni na drugi strani strošek občine, ne nazadnje za samo občinsko upravo in vrtce ter druge javne zavode.« 

Če bi ta sredstva izgubili, bi nazadovali pri pokrivanju rednih stroškov,« je jasen v svojem odgovoru.

Župan pomirja

Enako oziroma še bolj jasen je pri naslednji tematiki nujne medicinske pomoči. Spomnimo, da se je v začetku novembra Nujna medicinska pomoč ZD Trebnje vključila v Dispečersko službo zdravstva v Sloveniji. 

Zaradi strahov in pripomb občanov manjših občin, kot je Mokronog-Trebelno, Franc Glušič pomirja situacijo.

»Pravilnik o izvajanju nujne medicinske pomoči se ni spremenil v ničemer. Izvajanje te službe ostaja isto. Vsak je imel na svoji strani strahove in še kaj, tudi mi imamo svoje težave z zavodom ZD Trebnje, ki opozarja na te stvari. 

Ko spreminjaš vstopno točko za klic, to je dispečersko službo, k ko je šel v preteklem obdobju klic pacienta šel na 112 in od tam direktno na zdravstveni dom, kjer je klic sprejela medicinska sestra in obvestila zdravnika ter napotila reševalno vozilo na kraj dogodka. 

Zdaj je samo preusmeritev klica na dispečerski center, ki odreja ekipo nujne medicinske pomoči, ki je najbližje. Zaradi tega se ni spremenilo nič.«

Ob tem spomni na reorganizacijo policijske službe, ko je številka 113 prešla iz policijske postaje na regionalni OKC, ki te klice sprejema in napoti najbližje patrulje. 

»To da nekateri na ta račun vztrajajo, da gre za hudo spremembo, kjer je potrebno zagotoviti dodatna delovna mesta in še kaj, je milo rečeno nepoznavanje oziroma nekaj podobnega. 

Mi je žal, da tako komentiram, a pri razumevanju sprememb imamo pogosto velike težave.«

Širitev doma starejših občanov

Med najbolj odmevne in pozitivne novice pa po drugi strani vsekakor spada širitev Doma starejših občanov Trebnje v Mokronog. 

Župan pravi, da je projekt usklajen z Ministrstvom za solidarno prihodnost, zdaj pa čaka na umestitev v državni Načrt razvojnih programov. Projekt bo sicer predstavljen že na naslednji seji sveta javnega zavoda DSO Trebnje.

»Projektno dokumentacijo imamo narejeno, mesto pa določeno. V starem delu Mokronoga, za sodnijo. Tam smo že odkupili zemljišče za zagotovitev prostora. Gre za projekt, ki je brez kleti, torej pritlično, prvo in drugo nadstropje. 

Znotraj projekta se zagotavlja kuhinja in prostor za 51 oskrbovancev, prostor za dnevno varstvo in oddelek za demenco. 

Za stik z naravo bo dodatno poskrbljeno s parkom,« razkrije župan in pravi, da bi bilo gradbeno dovoljenje po njihovih izračunih pridobljeno v letu 2026, leto kasneje pa bi lahko začeli z gradnjo.

Štipendiranje medicinskih sester

Dodaja, da v sklopu postavitve razmišljajo v smer štipendiranja medicinskih sester.

»Ukinjanje enote Šmarjeta zaradi previsokih stroškov pomeni tudi smotrnost investicije v tem kraju in skrb za kader.« Prav to je odlična uvertura v del pogovora o mlajših prebivalcih občine.

»Trg dela je v Sloveniji za zdaj še zelo odprt, zaposlitev je dovolj. Ne nazadnje naša podjetja v Mokronogu delujejo stabilno in potrebujejo kader. Spodbude v šport ali smer štipendiranja so se z naše strani zvišale,« pravi župan.

 Med projekti, namenjenimi mladim, je tudi postavitev pump-track poligona ob OŠ Mokronog. » Srce mi je zaigralo, ko sem se neko popoldne peljal mimo in videl igrišče, polno otrok in njihovih staršev.«

Razkrije nam, da je občina zdaj v poteku odkupa zemljišča pri osnovni šoli Mokronog za namen izgradnje dodatnih družbenih prostorov, zaprtega strelišča za zračno puško in morebiti tudi lokostrelstva, ki se v okolici vestno izboljšuje.

»Kar se tiče zemljišča, je podpisana predpogodbo, zdaj pa urejamo formalnosti glede odmere in prepisa. Šport je zagotovo nekaj, v kar mora občina vlagati, da se mladi počutijo dobro in imajo vizijo,« pojasni.

Občina Mokronog-Trebelno je znižala komunalni prispevek za mlade družine za gradnjo stanovanjskih hiš, kar je po županovih besedah ena od stvari, ki mlade spodbuja k temu, da ostanejo v občini.

Ekipa županov dobro sodeluje

Za  nekaj športnih dogodkov bo v občini poskrbljeno tudi s prihodom trebanjskega prvoligaša v Športno dvorano Mokronog. Tja se rokometni velikan seli zaradi izgradnje oziroma prenove športne dvorane v Trebnjem. 

Franc Glušič je mnenja, da je to eden od znakov solidarnosti med sosednjimi občinami. 

»Moram reči, da ekipa županov in županje izredno dobro sodeluje. Naš odnos je usmerjen v dobro iskanje rešitev in investicij, ne samo v cestni infrastrukturi, temveč tudi v drugih panogah, kot je zdravstvo. 

Če je razumevanje in med nami ni rivalstva, so stvari zelo enostavne. Rezultat je tudi to.«

»Trebnje je v izgradnji športne dvorane in pojavila se je težava, kje bo igral prvoligaš. Mi imamo dvorano, ki je primerna, in priskočili smo na pomoč. Za sam kraj bo zgodba prinesla neki razvoj in promocijo, ne samo v športnem smislu. 

Mokronog bo večkrat v medijih, prepoznavnost ligaških tekem pa pomeni prihod navijačev z drugih koncev Slovenije, ki bodo obiskali naše mesto,« pravi in s tem načne naslednjo tematiko, ki se tiče lokalnih cest.

Preboj Radna vas

Daleč najdaljši projekt v občini je preboj Radna vas, ki je bil oktobra 2022 po šestnajstih letih končno odprt za uporabo. 

Dela se nadaljujejo, župan pa pojasnjuje, da bo celotna zadeva zaključena še letos. 

»Izvaja se še izkop in izvoz kamenine na Poljane, to je priključek na avtocesto, in obvoz nivo Mirna. V Radni vasi rekonstruiramo staro cesto, v sklopu tega pa načrtujemo zaključek mirnske obvoznice in poljanskega krožišča do poletja. 

To pomeni, da zadnja dela na preboju opravimo do jeseni – ureditev in zasaditev brežin. Aneks z izvajalcem del Rekonom imamo podpisan do oktobra. Upam da to zadevo spravimo v formalno življenje.«

Velik projekt čaka tudi cesto na drugi strani občine, to je v Puščavi. 

»Sporazum med občino in ministrstvom je podpisan. V februarju bo DRSi objavil razpis za izbiro izvajalca, še v tem letu začetek projekta gradnje, drugo leto pa zaključek. Mi namenjamo nekaj čez 800 tisoč evrov za ta projekt, država pa razliko do 3,2 milijona. 

Gre za izgradnjo pločnikov, kolesarskih stez, javne razsvetljave, treh mostov in prestavitev električnega omrežja. Zaradi tega tudi taka višina investicije,« pravi župan, ki meni, da popolnih zapor ceste ne bi smelo biti, a da je za to še prezgodaj.

Obnova gradu

Skozi okno županove pisarne se v nekaj žarkih sonca razkriva mokronoški grad, ki ga je v preteklem letu občina odkupila, nanj postavila grajske koze in z njimi poskrbela za vseslovensko navdušenje. 

»S tem projektom v letošnjem letu nadaljujemo. Prijavili smo se na razpisu za razvoj jugovzhodne regije in tam pridobili nepovratna sredstva, ki jih bo treba izkoristiti do leta 2029 v višini 664 tisoč evrov. 

Postopoma začenjamo z obnovo gradu,« je povedal župan in razkril nekaj načrtov o končnem videzu gradu.

»Projekt je tudi tu narejen. Južni del gradu bo s pergolo in pozidavo postal blizu nekdanje južne strani gradu. Treba je rekonstruirati vse druge zidove, jih obnoviti, da lahko nato izpolnjujemo cilje.  Želimo postaviti kavarno in grajsko klet, pod južnim delom gradu grajski vinograd, na vzhodnem delu rastlinski vrt, na zahodnem pa opazovalnico in manjši prostor z lesenimi igrali za mlajše ter prireditveni prostor za dogodke,« pravi in zgodbo o turizmu naveže na škrate Mokronožce.

Ustanavljajo javni zavod za turizem

Razkrije, da z občinama Mirna in Šentrupert ustanavljajo Javni zavod za turizem, ki bo na nek način zagotovil vzpostavitev turizma v krajih. 

»To si predstavljam zelo preprosto: ko pripelješ v to sredino ljudi iz drugih krajev, imajo tu za videti kar nekaj lokacij, domačih ponudnikov in mojstrov. Tako društvom zagotoviš nek dohodek, to pa živi skozi turizem. 

Menim, da je v tej smeri treba napredovati, tudi udeležba na pretekli okrogli mizi kaže potencial za turizem v naši regiji. V to jabolko je treba zagristi, vložiti sredstva in potem je čez nekaj časa viden rezultat. 

Poglejmo samo naš mokronoški sejem, eden redkih starotrških sejmov v Sloveniji, ki navduši vsakogar.«

V korak s časom

Zaključek pogovora sloni na pripadnosti in lepoti občine.

»Pred leti sem bil iniciator filma o naši občini. Ko začneš to snemati in hoditi naokoli, spoznaš, kaj vse imamo na voljo. Od čudovitih krajev do kulturnozgodovinskih znamenitosti. 

Zamisliš se, kako sem lahko to vse spregledal. To je s strani lepote, ki je jasna.«

Ponovno pa poudari, da mora iti občina v korak s časom. 

»Ne smemo stati pri miru. Poskušamo ustvarjati čim boljše pogoje, da spodbujamo gradnjo stanovanj, kmetijske dejavnosti in poslopja. Imamo vizije, ki morajo biti postavljene kot celovita razvojna strategija. 

Imamo prelepe stvari v naši občini, ki čudovito zaživi. Mislim, da gremo v pravi smeri. Nenazadnje pa je treba to delati korak za korakom, a vseskozi paziti na uravnoteženost. 

Razmerje se lahko hitro poruši, če pogledamo, da sezidamo veliko število hiš z novimi prebivalci, bo treba hitro graditi nov vrtec ali nekaj podobnega.«

»Gledati moramo v smeri domačih ljudi, da mladi ostanejo tu in imajo možnost razvoja na poklicnem in zasebnem področju. Če pogledam nekaj let v prihodnost, bo iz te občinske zgodbe zraslo nekaj velikega.«

»Kot župan sem s sodelavci in svetniki poskrbel za finančno trdnost občine, ko imamo na računu zagotovljena sredstva in uresničujemo projekte. Nimamo se česa bati. Treba je iti naprej preudarno in postopoma, da ustvarjamo pogoje za dobro bivanje prebivalcev. Zato so nas tudi volili,« za konec spomni na začetek mandata.