Dolenjska znova eksperiment? Kerinov Grm izbran za pilotno legalizacijo romskih naselij.
Kerinov Grm v Mestni občini Krško bo postal prvi pilotni projekt državne legalizacije romskih naselij v Sloveniji. Gre za odločitev, ki sproža močne odzive predvsem na Dolenjskem.
Po podatkih vlade bo projekt med drugim pomenil ureditev lastništva, kanalizacije, čistilnih naprav, dostopa do javnih storitev in izobraževanja, z namenom izboljšati življenjske pogoje.
To naj bi pomenilo tudi, da bo Romom omogočen boljši dostop do osnovnih pravic in storitev, hkrati pa bodo morali prevzeti odgovornost v skladu z zakonom in pravili, so pojasnili v kabinetu predsednika vlade.
Zakaj ravno Kerinov Grm?
Vlada je zanimanje za sodelovanje v pilotnem projektu naslovila na 25 občin z romskimi naselji, odzvalo pa se jih je 19. Kot prvo je bilo izbrano Krško, čeprav so nekateri opozarjali, da so razmere najbolj problematične v Novem mestu.
A tamkajšnja naselja po navedbah države ne izpolnjujejo vseh prostorskih in pravnih pogojev, zato pilotni projekt tja ni bil umeščen.
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade poudarja, da gre za sistemski poskus ureditev, kjer bi država in lokalne skupnosti podpisale pismo o nameri z jasnimi obveznostmi, preden se projekt razširi na druga področja.
Realnost v Kerinovem Grmu: Obljube ali težave?
Razmere na terenu so precej bolj zapletene. Številni prebivalci Kerinovega Grma še vedno nimajo dostopa do tople vode in osnovnih higienskih pogojev.
Občina je sicer postavila sanitarni kontejner s tuši in stranišči, vendar ta še ni v uporabi, saj način upravljanja in dostopa do objekta še ni bil dokončno dogovorjen. V naselju že imajo dvojezični vrtec, ki naj bi spodbujal izobraževanje, a ta praktično sameva, običajno ga dnevno obiskuje le okoli tri do pet otrok.
Romski svetnik občine Krško Dejan Brajdič je za spletni portal 24ur.com tudi povedal, da naj bi v službo hodilo le okoli deset od približno 350 prebivalcev, kar kaže na globlje in dolgotrajne izzive pri zaposlovanju in vključevanju v trg dela.
Pritožbe prihajajo tudi na račun finančne uprave zaradi domnevne diskriminacije in omejitev pri obročnem odplačevanju dolgov, čeprav Finančna uprava Republike Slovenije trdi, da obročno odplačevanje odobrava vsem, ki izpolnjujejo pogoje.
Lokalni odzivi: Za ali proti?
Na eni strani vlada in župan zagovarjata projekt kot nujen korak k urejanju prostora in izboljšanju življenjskih pogojev, s ciljem dati Romom enake možnosti kot drugim državljanom.
A na drugi strani so odzivi kritični. Po besedah lokalnih pobudnikov in aktivistov, med katere spada tudi vodja Civilne iniciative Dolenjske in član novomeškega občinskega sveta Silvo Mesojedec, ti ukrepi predstavljajo nov državni eksperiment, ki znova temelji na več vlaganja v infrastrukturo brez jasnih odgovornosti in dolžnosti, kot so delo, šola in spoštovanje zakonov do skupnosti, ki jih ta še ne izpolnjuje v zadostni meri.
Med najostrejšimi kritiki pilotnega projekta je Silvo Mesojedec, vodja Ljudske iniciative Dolenjske in novomeški občinski svetnik. Po njegovih besedah gre pri izbiri Kerinovega Grma za še en primer državnega eksperimentiranja na račun lokalnega okolja.
»Vlada znova odkriva toplo vodo. Na papirju se vse sliši lepo - kanalizacija, infrastruktura, obljube o redu. V praksi pa gre po izkušnjah za novo metanje denarja v jamo brez dna,« opozarja Mesojedec in dodaja, da ima »ljubljanska politika kratek spomin, Dolenjska pa predolge izkušnje, da bi jim še verjela«.
Kot opozorilo navaja primer Brezje-Žabjak, kjer je država v ureditev romskega naselja vložila približno 3,5 milijona evrov, projekt pa je prejel tudi arhitekturne nagrade.
»Danes pa je to območje uradno opredeljeno kot varnostno tvegano,« poudarja.
Po njegovem mnenju ta primer jasno kaže, da zgolj gradnja infrastrukture in legalizacija črnogradenj ne rešita težav, brez jasnih dolžnosti, dela in spoštovanja zakonov ni mogoče govoriti o integraciji ter da so pilotni projekti obsojeni na neuspeh, če ne naslavljajo bistva - odgovornosti.
Mesojedec opozarja, da je Ljudska iniciativa Dolenjske že večkrat predlagala sistemski pristop, ki bi pravice jasno povezal z obveznostmi: z obiskovanjem šole, vključevanjem v delo in spoštovanjem zakonov. »Namesto tega država znova deli korenčke,« pravi, »rezultat pa so protesti, grožnje s tatvinami ob morebitnih kaznih in zahteve po denarju brez odgovornosti.«
»Socialna država ni bankomat,« je jasen. Po njegovem morajo pravila veljati za vse enako, brez izjem. Dokler država tega ne bo razumela, opozarja, bodo milijoni še naprej izginjali v pilotnih projektih, varnostna situacija pa se ne bo izboljšala.
Kaj torej prinaša pilotni projekt?
Država želi ustvariti model, kjer bodo lastniški odnosi jasni, infrastruktura urejena, vzpostavljen pa bo tudi dostop do storitev - vse z jasnimi obveznostmi vseh vpletenih. Kritiki opozarjajo, da več »korenčkov« brez jasnih dolžnosti ne bo delovalo in da obstaja resna varnostna in družbena tveganja, če se problem ne naslovi sistemsko.
Pilotni projekt v Kerinovem Grmu ni le en nov ukrep na listi države, pač pa postaja simbol večjega spora, ali naj država uveljavlja red in odgovornosti, ali pa naj namenja milijone v projekte, ki se lahko končajo brez trajnih rezultatov.
Namen, ki ga opisujejo pobudniki, je jasen - več reda, varnosti in odgovornosti za vse. A medtem ko se to dogaja, mnogi vidijo v projektu le državni eksperiment z Dolenjsko kot glavnim prizoriščem.
