Košir pravi, da je to izraz popolnega nepoznavanja romske problematike in stanja na terenu.
Petindvajset slovenskih občin, ki imajo evidentirana romska naselja in vsako leto prejmejo skupaj okoli osem milijonov evrov za reševanje romskih vprašanj, pozivajo državo k temeljitejšemu reševanju le-teh, država pa obtožuje občine, da temu namenjenega denarja sploh ne porabljajo namensko. Kaj na to poreče župan Kočevja in kaj pravijo na občini Novo mesto?
Zakon o financiranju občin v 20.a členu določa, da država 25 občinam z evidentiranimi romskimi naselji za urejanje romskih vprašanj vsako leto zagotovi sredstva v višini 3,5 odstotka primerne porabe občine, pri čemer se znesek za občine v regiji, ki je glede na indeks razvojne ogroženosti razvojno šibka, poveča za 100 odstotkov.
Gre za skupaj okoli osem milijonov evrov letno za vseh 25 občin skupaj.
Gregor Košir, župan Občine Kočevje: »Gre za popolno nepoznavanje romske problematike in stanja na terenu«
Kočevski župan je za STA povedal, da je Občina v letih od 2019 do 2023 na podlagi 20.a člena zakona o financiranju občin dobila nekaj manj kot 620.000 evrov, v istem času pa je za reševanje romskih vprašanj namenila 1,7 milijona evrov, pri čemer, kot navaja, vsi stroški za leto 2019 niti niso všteti.
Največ denarja so v Kočevju porabili za urejanje romskih naselij
Od omenjenega 1,7 milijona evrov je občina 400.000 evrov namenila za javna dela, s katerimi Rome spodbujajo k zaposlovanju in za pomoč romskim otrokom v šoli, 150.000 evrov je namenila Ljudski univerzi za njeno delo z Romi in pomoč pri njihovi socializaciji, nekaj manj kot 190.000 evrov za financiranje dodatnih delavcev in romskih pomočnikov po različnih institucijah, 350.000 evrov za stroške romskega koordinatorja in ostalih zaposlenih na občini, ki se dodatno ukvarjajo zgolj z romskimi vprašanji, 425.000 evrov pa za urejanje romskih naselij.
Tri večja in dve manjši romski naselji, nobeno od petih ni legalizirano
V občini imajo po navedbah Koširja tri večja in dve manjši romski naselji, pri čemer nobeno od njih ni legalizirano. Tam, kjer je lastnica zemljišč občina, so preko začasnih soglasij uredili začasne priključke za vodo in elektriko ter uredili posamičen odvoz odpadkov.
Na občini pri reševanju romskih vprašanj sicer ne gledajo na to, koliko sredstev dobijo, ampak kaj je treba narediti.
»Bomo pa glede na očitke države z letom 2025 vsa državna sredstva zagotovili na eni sami proračunski postavki, iz katere jih bomo črpali. Do zdaj smo jih namreč imeli na več postavkah,« je za STA povedal kočevski župan.
Nasploh očitke nekaterih predstavnikov vlade o nenamenski porabi sredstev, ki jih prejmejo za Rome, vidi kot popolno nepoznavanje problematike in stanja na terenu. Kot je Košir še povedal za STA:
»Občine nimamo težav poročati o porabi sredstev za Rome, imamo pa težavo s tem, da nam bo nekdo govoril, kam naj usmerjamo denar, čeprav sam nima veliko pojma o stanju na terenu. Pripravljeni smo se tudi odpovedati temu denarju ob predpogoju, da država v celoti prevzeme vse obveznosti do romske skupnosti.«
