V Vrtcu Mavrica Brežice lahko mesto v enoti omogočijo tudi zadnje tri številke EMŠO.
Vpis otroka v vrtec je za številne starše eno pomembnejših vprašanj, še posebej takrat, ko je prijav več kot prostih mest. Da bi bil postopek čim bolj pregleden in pravičen, imajo nekatere občine vzpostavljen enoten sistem točkovanja in centralni čakalni seznam, ki natančno določa vrstni red sprejemov.
Kot pojasnjuje ravnateljica Vrtca Mavrica v Brežicah Silvija Komočar, so pravilnik o sprejemu otrok uvedli prav zaradi zelo konkretnih težav iz preteklosti.
»V brežiškem vrtcu smo imeli vsako leto veliko gnečo in premalo prostora za vse otroke,« navaja in doda, da so oddelke odpirali tudi v prostorih, ki prvotno niso bili namenjeni predšolski vzgoji, medtem so imeli okoliški vrtci v istem času pogosto prosta mesta v zakonsko in prostorsko ustreznih stavbah.
»Ravno zaradi takšnih razmer in z namenom pravičnega vključevanja otrok v vrtec je bilo potrebno področje urediti sistemsko, na ravni celotne občine, zato je bila uvedba enotnega postopka ter centralnega čakalnega seznama pomembna rešitev,« poudarja.
Centralni čakalni seznam za vse vrtce v občini
Vrtec omogoča sprejem otrok tudi po rednem vpisnem roku, ki običajno poteče marca. »Pravilnik določa, da lahko vrtec otroka sprejme na podlagi prijav in prostih mest vse leto, če je otrok ob vključitvi star najmanj 11 mesecev in če starši ne uveljavljajo več starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela,« pojasnjuje ravnateljica.
Vloge, oddane po marčevskem roku, se obravnavajo glede na razpoložljiva prosta mesta. Ko teh ni več, se oblikuje centralni čakalni seznam.
»Pri tem je pomembno poudariti, da se s centralnega čakalnega seznama prosta mesta ponujajo v vseh javnih brežiških vrtcih in ne le v Vrtcu Mavrica, skladno z razpoložljivimi kapacitetami in vrstnim redom,« dodaja.
Vrstni red otrok se določa na podlagi točkovanja, pri čemer imajo prednost otroci s posebnimi potrebami, otroci z mnenjem CSD o ogroženosti ter otroci z odloženim šolanjem.
Pri ostalih se upoštevajo različni kriteriji, kot so stalno prebivališče, zaposlitev staršev, enostarševska družina, zadnje leto pred šolo, dvojčki in že uvrščenost na čakalni seznam v preteklem letu.
Zanimiv pa je tudi dodaten kriterij, ki pride v poštev, ko imajo otroci enako število točk.
»V primeru enakega števila točk pri več otrocih je dodatni kriterij starost otroka, pri čemer imajo prednost starejši, nato še tehnični kriterij zadnjih treh številk EMŠO,« pojasnjuje ravnateljica.
Sistem, ki naj bo pregleden in pravičen
Čeprav je v zadnjih letih zaradi nižje rodnosti otrok manj, je pomembno, da je sistem vpisa v vrtce postavljen dolgoročno in stabilno.
»Iz izkušenj, zgodovine in statističnih trendov vemo, da se običajno demografska slika v nekaj letih ponovno obrne navzgor, zato je smiselno, da imamo sistem postavljen pregledno tudi za prihodnja obdobja,« poudarja Komočarjeva.
Ob tem dodaja, da popolnih rešitev ni, saj se potrebe družin razlikujejo, kapacitete vrtcev pa imajo svoje omejitve. Prav zato ostaja ključno, da so postopki jasni, kriteriji znani vnaprej in da imajo starši dostop do pravočasnih informacij - saj lahko le tako v negotovih situacijah lažje načrtujejo vračanje na delo in varstvo svojih otrok.
