Pogovarjali smo se z novo direktorico Zdravstvenega doma Kočevje Simono Volf.
Gibanje, stik z naravo, čas s prijatelji in družino ter dobra knjiga so stvari, ob katerih Simona Volf, nova direktorica Zdravstvenega doma Kočevje, najlažje ohranja ravnovesje, ki ga v zdravstvu, kjer popolnega izklopa pravzaprav ni, še toliko bolj potrebuješ. Kot pravi sama, jo pri delu kljub vsem izzivom še vedno najbolj žene občutek, da ima njeno delo smisel in da lahko s premišljenimi odločitvami prispeva k stabilnosti sistema ter boljši obravnavi ljudi.
Morda prav zato ne preseneča, da se je podala na odgovorno in zahtevno pot vodenja zdravstvene ustanove, s čimer je prevzela funkcijo, ki ne prinaša le naziva, temveč tudi težo odločitev, katerih posledice se v okolju, kot je zdravstvo, pogosto merijo v letih. V Kočevje ni prišla z velikimi obljubami, temveč z jasnim zavedanjem odgovornosti do zaposlenih, pacientov in lokalne skupnosti.
Večino svoje poklicne poti je posvetila javnemu zdravstvu, vodenju in delu z ljudmi.
Več kot dvajset let je delovala na strokovnih in vodstvenih položajih, zadnje desetletje predvsem na strateški ravni.
»Zdravstvo razumem kot področje z veliko odgovornostjo, kjer imajo odločitve dolgoročne posledice za zaposlene in skupnost kot celoto,« pove na začetku pogovora. Zdravstvo je imela priložnost spoznati z različnih zornih kotov, kar ji danes omogoča, da na izzive gleda celostno in z občutkom za ljudi.
Več kot dvajset let je delovala na strokovnih in vodstvenih položajih, zadnje desetletje predvsem na strateški ravni.
»Vodila sem velike multidisciplinarne time, sodelovala pri sanaciji bolnišnice ter pri razvoju novih oddelkov in procesov. To ti da zelo širok pogled na delovanje sistema - tudi na njegove omejitve,« pojasnjuje.
Posebej jo je zaznamovalo delo v urgentni medicini in intenzivni terapiji.
»Takšno okolje te nauči mirne presoje, tudi takrat, ko so razmere najtežje.«
Prevzem vodenja zdravstvene ustanove ni nikoli le formalna menjava na vrhu. Še posebej ne v času, ko se slovensko zdravstvo sooča s kadrovskimi pritiski, zakonodajnimi spremembami in vse večjimi pričakovanji okolja.
Odločitev za Kočevje kot izziv in odgovornost
Na mesto direktorice zavoda se ni prijavila z dolgoletnim načrtom.
»Funkcije nisem iskala načrtno. Bila sem nagovorjena, kar sem razumela kot izraz zaupanja in hkrati odgovornosti,« pove odkrito. Kočevje je prepoznala kot okolje s posebnimi izzivi, a tudi velikim potencialom. »Zdravstveni dom ima v takšni skupnosti izjemno pomembno vlogo. Prav to me je nagovorilo.«
Čeprav Kočevje ni bilo povsem neznano, si je ob prevzemu funkcije zavestno vzela čas za spoznavanje tega precej specifičnega okolja.
»Brez poslušanja in razumevanja ljudi ne moreš odgovorno voditi ustanove. Najprej moraš razumeti prostor in ljudi, šele potem lahko razmišljaš o spremembah.«
Kot pove, so bile prve izkušnje zelo spodbudne, pozitivno jo je presenetila predvsem pripadnost.
»Že takoj na začetku sem se počutila dobrodošlo. Kljub obremenitvam in zahtevnim razmeram je čutiti, da ljudem ni vseeno in da čutijo močno pripadnost skupnosti. To sem zaznala tudi v prvih pogovorih in razgovorih. V energiji, odprtosti in iskreni želji, da zavod deluje dobro in se razvija. Takšna drža je velika vrednost in zelo dobra osnova za nadaljnji razvoj Zdravstvenega doma Kočevje.«
Stabilno, a občutljivo stanje
Prvi vtisi o delovanju zavoda so, pravi zelo dobri.
»Zdravstveni dom Kočevje deluje v kompleksnih razmerah, a ima dobre temelje, širok nabor dejavnosti in veliko strokovnega znanja.«
Hkrati pa brez olepševanja dodaja, da je stanje občutljivo.
»Največ izzivov je povezanih s kadrovskim področjem, finančno stabilnostjo, organizacijo dela in zagotavljanjem dostopnosti zdravstvenih storitev v razpršenem in geografsko zahtevnem okolju. So pa to izzivi, ki niso značilni le za Kočevje, temveč jih poznajo številni zdravstveni zavodi po Sloveniji, zato se mi zdi ključno, da spremembe uvajamo postopno in skupaj z zaposlenimi.«
Odločitve, katerih posledice merimo v letih
Že na novinarski konferenci je Volfova poudarila misel, ki jo v pogovoru večkrat ponovi - da se učinki odločitev v zdravstvu merijo v letih.
»Najbolj bodo prihodnost zavoda zaznamovali zakonodaja, procesi na področju programov, kadrov, nasledstva in organizacije dela. Oblikovanje enega specialista ali nosilca določene dejavnosti je večleten proces, ki zahteva stabilno okolje, čas in kakovostno mentorstvo. Izguba mentorjev ali ključnih kadrov lahko pomeni zastoj razvoja za več let, lahko pa se tudi zgodi, da se kakšna ozka vrhunska dejavnost sploh ne pobere več.
Prav zato vedno poudarjam, da se učinki odločitev v zdravstvu merijo v letih, ne v kratkih časovnih okvirih. To pa ne pomeni, da v zdravstvu ni prostora za hitre odločitve. V kriznih in operativnih situacijah so te nujne, morajo pa temeljiti na znanju, izkušnjah in zavedanju posledic teh odločitev.«
Izkušnje iz časa sanacije bolnišnice in epidemije covida so jo pri tem močno zaznamovale.
»Epidemija je zelo jasno pokazala, kako se slabe strukturne odločitve pokažejo v krizi.«
Nova zakonodaja in realna tveganja
Nova zakonodaja zahteva prilagoditve, tudi v Kočevju.
»Naš cilj je dolgoročno zagotoviti čim več lastnih izvajalcev. To smo na primer že uspešno uredili na področju zobozdravstva.«
Do izteka prehodnega obdobja maja 2026 se ohranja obstoječa ureditev zunanjih sodelovanj, hkrati pa že potekajo priprave na prihodnje spremembe, morda tudi na zmanjšanje nekaterih programov.
»Tveganje zmanjšanja obsega nekaterih dejavnosti obstaja, predvsem tam, kjer smo kadrovsko ranljivejši. Zato sta pravočasno načrtovanje in sodelovanje z ustanoviteljico izjemno pomembna.«
Na katerih področjih bodo spremembe najprej vidne?
V prvem letu mandata si je zadala jasne prioritete: pregled stanja, stabilizacijo kadrov in financ, krepitev dialoga z zaposlenimi ter postopna izvedba načrtovanih investicij.
»Beseda 'sprememba' pogosto zveni privlačno, dokler se ne dotakne našega delovnega vsakdana. Prav zato je moj prvi fokus na področjih, kjer je treba najprej vzpostaviti stabilnost in jasen okvir delovanja. Ker je začetek poslovnega leta, bo ena prvih prioritet pregled poslovanja in priprava poročil za minulo leto ter oblikovanje finančnega načrta za tekoče leto. Pomembna naloga je bila tudi ureditev vodstvene strukture, saj so bili nekateri položaji vezani na mandat. S tem želimo zagotoviti nemoteno in čim manj stresno delovanje zavoda, kar smo v veliki meri že uredili.
Vzporedno s tem potekajo aktivnosti za pridobivanje novih programov, ustreznih kadrov in izvedbo investicij na področju vzdrževanja ter posodobitev opreme. Posebno pozornost namenjamo tudi sodelovanju z občino Kočevje pri projektu helioporta, ki bo pomembna pridobitev za regijo.«
Investicije, pravi, bodo izvajali fazno in premišljeno, ob upoštevanju finančnih zmožnosti in nemotenega delovanja zavoda.
»Prioritetno se bomo osredotočili na urgenco, patronažo, laboratorij in sanacijo prostorov.«
Pretekle težave v odnosu vodstvo - zaposleni
Kako pa bi se nova direktorica soočila s težavami v odnosih med zaposlenimi in vodstvom, s čimer sta se soočala njena predhodnika - Gregor Košir, ki trenutno opravlja funkcijo župana občine Kočevje, in Emir Kuduzović, ki je svoj odstop z mesta direktorja podal lani poleti?
»Univerzalnega recepta ni, odzvala bi se situaciji primerno. Moj pristop temelji na poslušanju, oceni okoliščin, brez vnaprejšnjih sodb in z jasnim okvirom odgovornosti ter iskanje rešitev v dialogu.«
Njen slog vodenja, pravi, temelji na jasnih pravilih in odprti komunikaciji.
»Vodenje razumem kot ustvarjanje pogojev, da lahko ljudje dobro delajo. To pomeni transparentno in povezovalno vodenje z jasno postavljenimi pravili igre, odprto komunikacijo in spoštovanjem stroke. Pomembno mi je, da so pričakovanja dobro opredeljena in da vsi vemo, kaj se od nas pričakuje.
Iz izkušenj vem, da se vodenje v kriznih razmerah razlikuje od vodenja v stabilnem okolju. Ne glede na okoliščine pa ostajajo bistveni elementi - mirna presoja, odločnost in pripravljenost prevzeti težo odločitev.
Hkrati tudi zagovarjam, da je vodenje vedno dvosmeren odnos. Dobro delovno okolje ne nastaja samo z odločitvami vodstva, temveč z zrelim in profesionalnim ravnanjem vsakega posameznika do dela, sodelavcev in tudi zavoda kot skupne vrednote. Brez dialoga ni zaupanja, brez zaupanja pa ni stabilnega delovanja zavoda.«
Za konec pa občankam in občanom Kočevja sporoča: »Zdravstveni dom je skupna vrednota. Moja zaveza je, da ga bomo skupaj razvijali premišljeno in odgovorno - v dobro vseh.«