Samo Pogorelc ogorčen nad odločitvijo preiskovalnega sodnika, ki je storilcema petkovega napada na mladoletnega dijaka odredil hišni pripor.
Ribniški župan Samo Pogorelc je po petkovem napadu na dijaka Gimnazije Kočevje pred tamkajšnjim zdravstvenim domom ostro udaril po odločitvi preiskovalnega sodnika, ki je mladoletnemu napadalcu odredil hišni pripor.
Njegov neposreden, oster in izrazito kritičen odziv na družbenih omrežjih je sprožil val komentarjev podpore in strinjanja lokalnih prebivalcev.
Odločitev preiskovalnega sodnika, ki je mladoletnemu napadalcu odredil hišni pripor, je označil kot »resnično 'kazen', ki bo trajala zgolj nekaj dni«, in dodal, da po takšnih odločitvah »karavana gre dalje«. Ob tem je predsedniku vrhovnega sodišča Miodragu Đorđeviću namenil še ostrejše besede, sprašujoč, »da vas ni sram«, ter pripomnil, da takšnih epilogov »ne kupi več«.
V zapisu se je poglobil tudi v stisko žrtve in njegove družine, za katero pravi, da je »doživljenjska in hudičevo boli«, ter opozoril, da se institucije po njegovem mnenju niso odzvale primerno. Posebej je izpostavil romsko skupnost in njene organizacije, češ da se ne znajo vživeti v položaj napadenega mladostnika in njegovih staršev. »A sploh poznate to stisko? NE, JO NE!«
S tem je župan razširil kritiko izven samega sodnega sistema in jo preusmeril tudi v vprašanje odgovornosti znotraj skupnosti, iz katere prihajata storilca.
Pogorelc pa se ni ustavil pri domačih institucijah. Ostre besede je namenil tudi predsednici republike Nataši Pirc Musar, saj ne razume, da se na dogodek sploh ni odzvala. »Saj ste mama, MAR NE?« sprašuje Pogorelc in doda, da je odpotovala v Katar »kot da je pri nas vse v najlepšem redu«.
Celoten zapis zaključi s svarilom, da je »karma zelo huda stvar« ter da nasilje in takšni epilogi niso pot k integraciji, temveč »koraki nazaj«.
Zakaj je sodišče najverjetneje izbralo hišni pripor in zakaj se javnosti to zdi premalo?
V slovenskem kazenskem postopku je hišni pripor eden najmilejših omejevalnih ukrepov, ki ga sodišča pogosto uporabijo pri mladoletnih storilcih.
Mladoletniško kazensko pravo temelji predvsem na vzgojnem, ne na kaznovalnem pristopu, zato mora sodišče vedno najprej preizkusiti blažje oblike posega v osebno svobodo. Klasični pripor je pri mladoletnikih dopusten le kot skrajni ukrep, ko milejši nadzorstveni mehanizmi ne bi dosegli svojega namena.
V primeru petkovega napada je sodišče mladoletnemu storilcu odredilo hišni pripor, kar je sprožilo očitke, da gre za preblag ukrep. Čeprav sodišče razlogov za takšno odločitev javno ne razlaga, je mogoče pravno sklepati, zakaj je bil izbran milejši ukrep.
Prvi razlog je sama starost storilca, ker gre za mladoletno osebo, je standard posega vanjo bistveno strožji kot pri polnoletnih.
Sodišča morajo po zakonu upoštevati načelo minimalne intervencije, zato je klasični pripor dopusten le izjemoma.
Pri mladoletniku sta nevarnost pobega in nevarnost ponovitve dejanja običajno nižji, saj je oseba praviloma vezana na družino in lokalno okolje.
Odziv župana Sama Pogorelca, ki je odločitev o hišnem priporu pospremil z nemalo kritikami, odraža razpoloženje lokalne skupnosti, ki hišni pripor doživlja kot premalo odločen ukrep za dejanje, ki je močno pretreslo javnost.
Njegove ostre kritike sodstva, romske skupnosti in tudi predsednice republike tako ne izhajajo le iz konkretnega dogodka, temveč tudi iz širšega občutka nezadostnega sistemskega odziva na nasilje, ki v teh krajih poznajo že dlje časa.
Sodišče je najverjetneje ravnalo v skladu s pravnim standardom za mladoletnike, a širša javnost pričakuje bolj odločen in represiven ukrep, zlasti zaradi družbenih napetosti in pogostosti tovrstnih incidentov v tem delu države.
