Na romskem posvetu opozorili na slabšanje socialnih razmer v romski skupnosti jugovzhodne Slovenije.
Predstavniki romskih naselij jugovzhodne Slovenije so na petkovem posvetu v organizaciji Zveze romske skupnosti Umbrella-Dežnik po 100 dneh veljave tako imenovanega Šutarjevega zakona ocenili, da se je položaj romske skupnosti drastično poslabšal. Sprejeli so manifest Dobro za Rome, dobro za Slovenijo, ki predstavlja prizadevanja za boljšo integracijo.
Predsednik zveze Umbrella-Dežnik Haris Tahirović je po dogodku, ki so ga poimenovali Manifestacija Slovenija 2026: Dobro za Rome, dobro za Slovenijo, strnil ugotovitve današnje razprave o posledicah zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Kot je dejal, je Šutarjev zakon romski skupnosti v jugovzhodni Sloveniji naredil ogromno škodo, dodatno diskriminiral Rome in povečal represijo.
»Ocenili smo, da je sprejem zakona politično nastavljena stvar. Župani so dejansko delali na tem, da se to zgodi, saj so denar, namenjen Romom, porabili za druge stvari, in ne za integracijo romske skupnosti,« je vtise povzel Tahirović.
Dodal je, da so torej namenski denar za Rome porabili, romska skupnost pa je ostala, skupaj z vsemi težavami vred.
Da so se razmere po uvedbi Šutarjevega zakona drastično poslabšale, je opozoril tudi predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti iz Črnomlja Zvonko Golobič. Kritičen je bil zlasti do rubeža socialnih transferjev, ki jih je omogočil zakon. Za veliko večino Romov so namreč socialni transferji edini vir prihodka za preživetje in če se jim to odvzame, se pojavijo strah, stiska, negotovost, je opozoril Golobič. To pa po njegovih besedah krni zaupanje v institucije.
Opozoril je, da od centrov za socialno delo, kamor se Romi obrnejo po materialno pomoč oziroma prehranske bone, te pomoči ne dobijo.
»Odgovor je, da nimajo sklenjenih pogodb s trgovinami za vnovčevanje bonov,« je orisal izkušnje Romov.
Podobno naj bi se jim dogajalo tudi pri Rdečem križu Slovenije in Slovenski karitas, kjer da za Rome pomoči ni.
Golobič se sicer strinja s predsednikom vlade Robertom Golobom, da je po uvedbi Šutarjevega zakona bistveno manj prekrškov oziroma kaznivih dejanj. A ocenjuje, da je to posledica aktivnosti finančne uprave, ki je zaostril ukrepanje že pred uvedbo zakona.
Tisti, ki so jim zaradi dolga zasegli avto, pa niso več tako mobilni, ne gredo več do zdravnika ali šole. Se pa zaradi tega tudi manjkrat znajdejo v konfliktnih situacijah, za katere pa niso vedno krivi Romi, je še dodal Golobič.
Z namenom ozaveščanja in spodbujanja politične partipacije romske skupnosti so danes sprejeli tudi manifest z naslovom Dobro za Rome, dobro za Slovenijo kot skupno vizijo enakopravne in vključujoče družbe. Manifest je usmerjen v strokovno-ozaveščevalne vsebine in izboljšanje položaja romske skupnosti, s čimer zasledujejo širšo družbena korist, so pojasnili. Predstavlja prizadevanja za integracijo in boljšo prihodnost vseh, nasprotuje pa asimilacijskim pritiskom, ki lahko povzročajo odpor.
Uspešna vključenost romske skupnosti v slovensko družbo je obojestransko koristna, je še dodal Tahirović. Za uresničevanje vizije so ustanovili tudi 15-člansko delovno skupino.
