Računi prazni, vprašanja odprta: izvršbe presenetile prejemnike socialne pomoči.
V minulih dneh, ko so bili socialni transferji za januar 2026 nakazani na račune upravičencev, so številni prejemniki denarne socialne pomoči ostali odprtih ust. Na svojih bančnih računih namreč niso našli sredstev, ki naj bi jim pripadla. Namesto nakazanega denarja je več družin naletelo na nepričakovane blokade ali občutno nižje zneske, kot so jih pričakovali.
Razlog za to je začetek izvajanja izvršb, ki jih je Finančna uprava Republike Slovenije uvedla tudi na denarno socialno pomoč. Do takšnih posegov prihaja po uveljavitvi Šutarjevega zakona, ki omogoča izvršbo na določene socialne prejemke oseb z neporavnanimi obveznostmi.
Ukrep je sprožil val stisk in vprašanj, naslovljenih na centre za socialno delo.
Kaj je lahko predmet izvršbe in kaj ne?
Iz izvršbe so praviloma izvzeti otroški dodatek, dodatek za veliko družino in nekateri drugi prejemki, namenjeni varstvu otrok in družine.
Se pa lahko zgodi, da je bančni račun kot celota blokiran, kar pomeni, da prejemnik začasno ne more razpolagati niti s sredstvi, ki sicer niso predmet rubeža. V takšnih primerih je potrebna dodatna ureditev pri banki ali izvršitelju, saj zakonodaja določa, da navedeni prejemki ne bi smeli biti predmet izvršbe.
Čeprav torej zakonodaja določa, da navedeni prejemki niso predmet izvršbe, lahko v praksi zaradi blokade računa prejemniki do njih začasno ne morejo dostopati.
Na Centru za socialno delo Dolenjska in Bela krajina po besedah direktorice Irene Kralj ne razpolagajo z uradnimi podatki o tem, koliko posameznikov je zaradi izvršb ostalo brez dela ali celotne denarne socialne pomoči.
Kot pojasnjuje, lahko govorijo le o približnih ocenah, ki temeljijo na stikih z uporabniki v zadnjih tednih. Po teh ocenah naj bi bilo na območju Novega mesta prizadetih okoli 245 oseb, vendar številka ni natančna.
»Gre za zelo približno oceno, ki temelji na klicih, osebnih obiskih in elektronskih sporočilih. Nekateri so se obrnili na nas večkrat, nekateri sploh ne, zato teh podatkov ne moremo šteti kot uradne,« poudarja Kraljeva.
Na centrih za socialno delo Dolenjska in Bela krajina ob tem opozarjajo, da o izvršbah niso bili predhodno obveščeni, prav tako niso sodelovali pri presoji socialne ogroženosti posameznikov. Po besedah direktorice bi bilo takšno sodelovanje smiselno in potrebno, a se v praksi za zdaj ni zgodilo.
Posledice izvršb se po njenih besedah že kažejo v povečanem številu stikov uporabnikov s centrom.
Tistim, ki se znajdejo brez ali z močno zmanjšanimi sredstvi, na centru za socialno delo v prvi vrsti svetujejo, da se obrnejo na Finančno upravo Republike Slovenije in zaprosijo za obročno odplačevanje dolgov. Pri tem jim pomagajo tudi pri pripravi vlog in prošenj. Če se znajdejo v materialni stiski, jih napotijo po pomoč na Rdeči križ Slovenije in Karitas Slovenije.
Kljub opozorilom o nastajanju tako imenovane »socialne bombe« direktorica poudarja, da je treba vsak primer obravnavati individualno.
Večina družin vendarle ni ostala povsem brez vseh sredstev. Otroški dodatki so praviloma ostali na računih, kar je po njenih besedah pomembno za osnovno preživetje družin z otroki.
»V večini primerov gre za družine, pogosto z več otroki, kar pomeni tudi več otroškega dodatka, poleg tega pomagajo humanitarne organizacije.«
Ob tem opozarja, da bo treba v prihodnje nujno razmisliti o sistemskih rešitvah.
»Dogovoriti se bo treba, da posameznikom tudi v primeru izvršb ostane primeren oziroma nujno potreben znesek, da ne bo prihajalo do popolnih odtegljajev denarne socialne pomoči.«
Na centrih za socialno delo Dolenjska in Bela krajina poudarjajo, da se bodo na stiske odzivali sproti in v okviru svojih pristojnosti pomagali vsem, ki se bodo obrnili nanje. Hkrati pa opozarjajo, da brez večjega vključevanja socialnih služb v postopke izvršb obstaja tveganje, da bodo najranljivejši ostajali brez osnovnih sredstev za preživetje.
Primeri z januarja po njihovem mnenju kažejo na nujnost razmisleka o sistemskih rešitvah, ki bi preprečile, da bi izvršbe posegle v minimum, potreben za dostojno življenje, ter zagotovile, da socialni prejemki še naprej opravljajo svojo temeljno funkcijo - zaščito ljudi v stiski.
