Zdravje v naših rokah: Rešitve za trajnostno prihodnost

Televizija IDEA je v sklopu projekta Zdravje v naših rokah pripravila strokovno konferenco Zdravje v naših rokah – Kmetijstvo za prihodnje generacije. Dogodek, ki je združil strokovnjake, kmetovalce in predstavnike politike, je naslovil ključne izzive in priložnosti, ki jih prinaša prihodnost slovenskega kmetijstva in ponudil rešitve za njegovo trajnostno prihodnost.

Zbrane na konferenci je najprej nagovorila ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić. V dvorani Duše Škof v murskosoboškem gradu je povedala, da 'zdravje v naših rokah', ni le slogan konference, ampak izjemno močno sporočilo o tem, da imamo kot posamezniki in kot družba moč oblikovati svojo prihodnost. 

»Zdravje se začne na krožniku, na polju, v gozdu, v čistih vodah in svežem zraku. Ko govorimo o zdravju, ne moremo mimo kmetijstva, ki je temelj naše prehranske varnosti in predvsem kakovosti našega življenja,« je dejala.  

Poudarila je, da se vse začne doma, na slovenskih tleh: »Moramo se znati složno povezovati in organizirati, da lahko dobro in tvorno sodelujemo tudi na nivoju Evropske unije.«

Ministrica je sodelovala tudi na panelni razpravi o zagotavljanju stabilne pridelave hrane kljub podnebnim izzivom. Z njo so razpravljali član uprave Panvita Branko Virag, dr. Saša Štraus iz ITC – Inovacijsko tehnološkega grozda Murska Sobota, DIH AGRIFOOD strokovnjakinja za sisteme za oskrbo s hrano in vodja Živega laboratorija Zelena točka ter Danilo Meolic s kmetije Meolic. 

Okroglo mizo je vodila Samanta Gomboc, televizija IDEA in Moji Mediji.

Kako se lahko kmetijstvo prilagodi podnebnim spremembam?

Pomurje, ena ključnih kmetijskih regij v Sloveniji, se skupaj z drugimi evropskimi podeželskimi območji sooča z vse večjimi izzivi: pogostimi sušami, nepredvidljivimi vremenskimi razmerami, erozijo tal in vprašanjem samooskrbe. 

So naši kmetje dovolj pripravljeni na spremenjene vremenske razmere? »Deloma,« je dejala kmetijska ministrica Mateja Čalušić. 

Kot je pojasnila, imamo različne kategorije kmetov. Nekateri kmetje, tudi mladi, imajo drugačne pristope k temu, kako ustvariti dodano vrednost na kmetiji, kaj bodo pridelovali v koraku s podnebnimi izzivi. Na drugi strani imamo kmete, ki še vedno zagovarjajo, da podnebnih sprememb ni: »S temi se bomo morali verjetno še bolj intenzivno pogovarjati.« 

V Sloveniji že delujejo nekatere konkretne inovacije, ki bi jih bilo smiselno še širiti. Dr. Saša Štraus iz ITC – Inovacijsko tehnološkega grozda Murska Sobota, DIH AGRIFOOD strokovnjakinja za sisteme za oskrbo s hrano in vodja Živega laboratorija Zelena točka je izpostavila precizno škropljenje. 

»To ubije več muh na en mah,« je poudarila. Ne samo, da se tako bolje prilagajamo podnebnim spremembam s tem, da imamo boljše podatke o stanju posevkov, temveč bolj ciljno škropljenje koristi tudi v boju proti toplogrednim plinom.

»V zelenjadarstvu je pomembno, da se čim več proizvodnje preseli v zaprti prostor,« je menila Štraus. Glede na vremenske razmere primerjava zelenjave ni rentabilna na odprti njivi, pravi. Že tako ali tako potrebuje namakanje, potrebuje pa tudi zaščito pred vročino in proti neurjem ter toči. Da to dosežemo, je pomembno, da se digitaliziramo, da zbiramo podatke.

Štraus je poudarila pomen tehnologije. A kot je dejala, ni dovolj, da poznamo tehnologije in jih sprejmemo, ampak je pomembno, da začnemo sodelovati. »Verjetno bodo z večjo porabo cene tehnologije padle, a zaenkrat so zelo visoke,« je dejala in dodala, da bi morali razmisliti o tem, da bi več kmetov pri uporabi tehnologij sodelovalo. 

Panvita, ki je eden večjih igralcev v slovenskem kmetijstvu, uporablja določene strategije za zmanjševanje vpliva podnebnih sprememb. Tako so že okoli 20 let nazaj začeli aktivnosti na tem področju, je pojasnil član uprave Branko Virag. Kot odgovor na suše so izvedli namakanje. Danes namakajo približno 800 hektarjev kmetijskih zemljišč in načrtujejo, da bo teh z dodatnim razvojem 1200 hektarjev. 

S strokovnega vidika izpostavlja prilagajanje rastlinskih vrst in izbiro sort znotraj rastlinskih vrst. V Skupini Panvita izvajajo tudi proizvodnjo v kontroliranem območju oziroma kontroliranih projektih.

Tako imajo dva hektarja jagod v rastlinjaku, vse parametre za uspešno proizvodnjo imajo pod kontrolo. »Je tudi dodatno ogrevanje, hlajenje, ventiliranje,« je pojasnil Virag. Proizvodnje nimajo več na tleh, kar zmanjša obremenitev zaposlenih, manj je delovnih ur, boljši so pogoji za delo. 

Virag si želi, da bi bili pogoji za implementacijo novih tehnologij bolj ohlapni, kar se tiče administracije. »Mi smo prvi namakalni sistem začeli z idejno zasnovo leta 2007. Ko smo vse papirje uredili, je bilo leto 2014. Osem let smo pripravljali papirologijo, da smo potem lahko v osmih mesecih izgradili za 800 hektarjev namakalnih sistemov.«

»Vsekakor se trudimo, da trajnostno kmetujemo,« je povedal Danilo Meolic s kmetije Meolic. »Najprej smo precizno kmetovali, zdaj kmetujemo pametno,« je dejal. 

Pred približno 12 leti so kupili prvi traktor, ki je imel GPS. Z vsemi stroji so delali na natančnost okoli 20 centimetrov, kar je bilo boljše, kot če bi vozili na pamet. »V zadnjih petih letih smo z vsemi stroji prišli na natančnost dveh centimetrov,« je dodal Meolic. 

Na kmetiji Meolic imajo pametne stroje. Kot je pojasnil, gnojenje poteka tako, da najprej skenirajo njivo, potem naredijo mapo in nato traktor preko GPS-a točno ve, kje na njivi je, na katerem delu mape. Odmeri točno tako količino kalija ali fosforja, kot ga rastline rabijo. »To je zelo velika pridobitev, je pa res, da zelo draga. A s tem smo povečali hektarske pridelke in smo bolj prijazni do okolja – nič ne gre v podtalnico.«

Je rešitev umetna inteligenca? 

»Umetnostna inteligenca je trenutno to, kar je bila beseda trajnostno dvajset let nazaj,« je menila Štraus. Prepričana je, da umetna inteligenca ne bo rešila sveta: »Klepetalni robot, ChatGPT, nam vse pove, ampak drugih sposobnosti nima. Nima kritičnega mišljenja ali kreativnosti. Ima samo statistično znanje.«

A hkrati je poudarila, da nam lahko nekatere stvari olajša tudi na področju kmetijstva, na primer analitiko velikih količin podatkov, poišče trende na ta način pomaga pri odločitvah in sami kmetijski proizvodnji.

»Je pa res, da so pametne tehnologije, tudi umetna inteligenca v zelo hitrem razvoju, in ne vem, kak bo moj odgovor čez pol leta, morda povsem drugačen,« je dodala. 

Katere so ključne ovire v Sloveniji za pametno kmetijstvo? Štraus je poudarila, da so na eni strani kmetije, kot je kmetija Meolic, ki so že same storile ta korak. Je pa ogromno manjših kmetov, ki potrebujejo podporo na tem področju, ki pa jo je težko najti. Izpostavila je koncept Demo kmetij, ki olajšajo transformacijo na pot pametnih tehnologij. 

Kakšna bo prihodnost slovenskega kmetijstva?

»Predvsem bi morali imeti v Sloveniji več ekološkega kmetijstva, ki bo moderno, pametno in vodeno tudi s pametjo,« je povedala Štraus. 

Virag si želi, da bi imeli v prihodnjih letih takšna polja, da bi lahko nanje pridelovali: »Tukaj je naloga ministrstva, da zaščiti zemljišča, na katerih bomo samo kmetovali.« Treba je tudi izobraževati mlade in jim v srce položiti, da lahko preživijo, tudi če so majhni, ampak se morajo vključiti v sistem, je dejal.  

»Vsake toliko časa se pojavijo koronavirus ali vojne. Jutri bomo lahko imeli meje spet zaprte, zato se dajmo pripraviti v tej smeri, kot da se bo to zgodilo. Hkrati nam bo to omogočilo našo samooskrbo pripeljati na višji nivo.« 

»Kmet je poklic prihodnosti,« je menil Meolic: »Svet stoji na mladih in bo stal tudi na mladih kmetih. Jaz mislim, da v roku desetih, dvajsetih let bo moj sin sedel v dnevni sobi in bo traktor sam delal na njivi.« Dodal je, da slovenski kmetje potrebujejo živilsko-predelovalno industrijo, saj ni dovolj, če naredijo izjemne pridelke, če ni predelovalcev.  

»Pomlajeno, sodobno, tehnološko napredno, v koraku s časom in podnebnimi izzivi, sklenilo se bo še boljše zaupanje med pridelovalci in vsemi tistimi, ki radi uživamo slovensko hrano,« tako pa prihodnost slovenskega kmetijstva vidi kmetijska ministrica. 

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.