Regijski obisk vlade: sestanek ministrov z župani o romski problematiki.
Ob regijskem obisku vlade na Dolenjskem in v Beli krajini je na Rotovžu potekalo srečanje z župani Jugovzhodne regije. Po sestanku je bil naš sogovornik ribniški župan Samo Pogorelc.
»Ponavljamo se praktično že celoten mandat,« je po sestanku dejal ribniški župan Samo Pogorelc. Pojasnil je, da so župani ponovno poudarili težave, ki so po njihovih besedah postale standard v državi. Na sestanku je državni sekretarki ministrstva za notranje zadeve Helgi Dobrin, prebral eno izmed skrb vzbujajočih sodb prav iz Novega mesta.: »Gre za to, da so ti prekrškarji ponavljajočih se dejanj.«
Na sestanku sta bila poleg državne sekretarke ministrstva za notranje zadeve prisotna tudi minister za delo Luka Mesec in ministrica za pravosodje Andreja Katič.
»Pri ministru Mescu je bil apel jasen, socialni transfer ne more biti nedotakljiv,« je dodal in pojasnil, da zaradi nemoči naproti storilcem kaznivih dejanj ti delujejo kot dodatna motivacija za nadaljnje prekrške.
Ministrstvu za notranje zadeve pa so župani podali apel, da mora policija bolj striktno opravljati svoje naloge. »Na eni strani izvaja represijo nad občani in davkoplačevalci, ki morda vozijo kak kilometer hitreje, na drugi strani pa se policisti pogosto obrnejo stran, ko je govora o prejemnikih socialne pomoči,« je še dodal župan.
»Zadeve eskalirajo in treba jih je prekiniti,« je dodal Pogorelc.
Na naše vprašanje, ali je bilo na sestanku govora tudi o vzpostavljenih romskih centrih, je odgovoril, da se o tem niso pogovarjali.
»Sem pa dal konkretno pobudo. Veste, da je vlada prav v tem mandatu sprejela program Romani Zor, za katerega sem že predhodno dejal, da verjetno ne bo imel takih pozitivnih učinkov, kot bi jih moral imeti,« je dejal.
»Ministru Mescu sem predlagal, da bi država vzpostavila 'job centre' oziroma socialno podjetništvo,« je svoj predlog opisal Pogorelc.
»Nekaj je, ko so mladi v šoli in vrtcih, drugo pa je, ko so doma in počnejo vse prej kot pametne zadeve,« je izrazil željo po tem, da država to dejansko vzpostavi. »To sem ministru položil na srce,« je dodal.
Ker se po naših informacijah romski centri soočajo s hudimi težavami pri pridobivanju kadra, nas je zanimal odziv tistih, ki skrbijo zanje.
»V Ribnici in Kočevju so večnamenski romski centri začeli delovati s prvim septembrom. Zaenkrat delujejo na terene, torej po romskih naseljih, saj iščemo infrastrukturo, ki bi bila primerna,« je odgovoril.
Ribniški župan sicer meni, da se mu zdi pristop, da center najprej poteka v romskem naselju, pravilen: »Da vidimo, koliko interesa sploh je.«
Poudaril pa je po njegovem mnenju večjo težavo: »Država daje preveč sredstev, da Rome od sedmega razreda tretira kot odrasle in jim zagotavlja sredstva za izobraževanje. V povezavi z romskimi centri bi to znalo biti destimulativno.«
»Vesel bom, če bo treba zagotoviti tri ali štiri učilnice. Bojim pa se, da dokler nekaj ne bo nujno, ne bo spremembe.«
Kako pa je z odzivi šol, ki v širšem pomenu socialnih transferjev igrajo veliko vlogo? »Pozitiven učinek je. Je pa res, da šola poteka šele dva tedna. Bomo videli, kaj bo čez mesec ali dva,« je iskreno povedal.
»Bojim se, kako bo, ko bo prišlo do pritiskov na centre za socialno dela,« je še dodal.
»Minister Mesec je priznal, da ima težavo z zaposlenimi na CSD-jih. Vemo, da ko Rom ne bo prejel pomoči v pričakovanem znesku, bo tu pritisk ravno na socialnih delavcih,« je izrazil tisto, kar je bilo v zadnjih letih večkrat izpostavljeno.
»Dokler bomo delovali tako, da bodo morali biti ljudje tisti, ki se soočajo s temi zadevami, bo to sila težko,« je pojasnil in dodal, da bi moralo biti v Sloveniji to urejeno na način, da je dvajset odstotkov pomoči zagotovljene. »Vse ostalo se odbija in se ne pogovarjamo o drugih dobrinah.«
