Damjan Jerič je spregovoril o izzivih, s katerimi se sooča pomursko kmetijstvo, ter o načrtih za kadrovske prenove, finančno stabilnost in digitalizacijo zavoda.
Gost tokratne oddaje Agri Next - Kmetijstvo za prihodnje generacije na televiziji IDEA, je bil Damjan Jerič, novi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota.
Spregovoril o največjih izzivih, s katerimi se soočajo tako zavod kot kmetovalci v regiji ter o prihodnosti pomurskega kmetijstva.
Finančno uravnoteženje in kadrovska prenova med prvimi nalogami
Jerič je takoj po prevzemu funkcije začel z urejanjem delovnih pogojev in pripravo na kadrovske spremembe. Zavod namreč čaka večja kadrovska prenova, saj bo v prihodnjem letu od deset do 15 odstotkov zaposlenih odšlo v pokoj.
Glavni izziv predstavlja dejstvo, da starejši zaposleni z bogatimi izkušnjami odhajajo, novi sodelavci pa se morajo hitreje vključiti v delo brez možnosti daljšega prekrivanja in prenosa znanja.
»Prvič sem se moral navaditi na delo vodenja, ker do sedaj sem že vodil en del zavoda, tisti raziskovalni projektni del. Zdaj pa je to širše, več ljudi, novi sistem,« je pojasnil Jerič.
Predvsem se bo osredotočil na optimizacijo stroškov in iskanje novih virov prihodkov, kar bo omogočilo ohranjanje kakovosti svetovalnih storitev.
Digitalizacija kot odgovor na birokratske izzive
Zavod že skoraj desetletje aktivno sodeluje z ITC podjetji pri razvoju digitalnih rešitev za kmetijstvo. Trenutno razvijajo sistem za poenostavljanje evidenc, ki predstavljajo enega največjih izzivov za kmetovalce.
Jerič opozarja, da kmetovalci radi razmišljajo o tehnoloških izboljšavah proizvodnje, administracija pa ostaja zapostavljena in predstavlja veliko breme.
Njihova rešitev vključuje GPS sledilce na traktorjih, povezavo s priključki in avtomatsko vodenje evidenc. Sistem bo omogočal avtomatsko beleženje, na kateri parceli je bilo opravljeno delo, s katerim priključkom in v katerem času.
To bo kmetovalcem omogočilo lažje poročanje agencijam, hkrati pa tudi boljši pregled nad ekonomiko njihove proizvodnje. Poleg tega razvijajo tudi programe za pomoč svetovalcem, kot sta FarManager in Benchmark za vodenje stroškov.
Skupna kmetijska politika podpira digitalizacijo
Jerič poudarja, da Skupna kmetijska politika Evropske unije spodbuja digitalizacijo, vendar ne preko posebnih razpisov, ampak vključuje digitalne elemente v vse tematike.
»To pomeni, da si lahko stroje, če imaš tudi možnost neke dodatke traktorju dati, ki so vezani na digitalizacijo, tako da to omogoča,« pojasnjuje.
Opozarja pa na problem, da kmetije pogosto kupijo napredno tehnologijo, nimajo pa dovolj časa ali znanja, da bi jo v celoti izkoristile. Dostikrat se zgodi, da kmetija traktor ali stroj kupi, nima pa časa ali dovolj znanja, da bi se naučili z njim delati.
Zavod si zato prizadeva pomagati kmetovalcem pri implementaciji in izkoriščanju kupljene tehnologije. »To so tudi za nas novi izzivi,« priznava Jerič in dodaja, da se predvsem osredotočajo na delo z mladimi, ki so bolj dojemljivi za tehnologijo in lahko nato pomagajo kmetijam.
Izziv zelenega prehoda
Kmetijstvo se spopada tudi z zahtevami po trajnostnem razvoju in zmanjšanju okoljskih obremenitev. Jerič meni, da je usmerjanje v ekološko kmetijstvo in varovanje okolja upravičeno, vendar opozarja na pomanjkljivosti pri trženju ekoloških proizvodov.
»Dostikrat vidimo, da se kmetija odloči, da gre v ekološko kmetijstvo, samo da dobi subvencijo, premalo je pa tega, da bi se tržno, da bi tudi večje pridelke tržne, ekološke proizvode imela,« pojasnjuje Jerič.
Tu vidi priložnost za zavod, da bi kmetovalcem pomagal pri razvoju tržnih poti za ekološke proizvode.
Prihodnost kmetijstva: specializacija in dodana vrednost
Jerič vidi prihodnost slovenskega kmetijstva v treh glavnih smereh: povečevanje obstoječih kmetij, kombinacija kmetijstva z drugimi dejavnostmi ter specializacija na dodano vrednost.
Opozarja na strukturne spremembe, ki so že v teku - zmanjšuje se število kmetij, povečuje pa se njihova velikost. Kljub temu meni, da imajo v slovenskem prostoru svoje mesto tudi manjše kmetije, če se osredotočijo na dodano vrednost.
Posebej poudarja pomen dopolnilnih dejavnosti, ki so delovno intenzivne - turizem na kmetiji, predelava, vrtnarstvo, semenarstvo.
Te dejavnosti omogočajo, da lahko več kmetij preživi z manjšimi površinami. Opozarja tudi na problematiko opuščanja živinoreje, ki je sicer delovno intenzivna, a ustvarja več dodane vrednosti na hektar kot poljedelstvo.
»Tisti mladi, ki imajo neko osnovo, da lahko izhajajo, da imajo že neka izhodišča, se mi zdi kmetijstvo kar dobra služba. Ampak ne, ni za vse, ampak si moraš ga ustvarjati,« je poudaril Jerič.
Kmetijstvo po njegovih besedah ni več tako, kot je bilo včasih - postaja zahtevna panoga, ki zahteva ogromno znanja. Moderne kmetije so pogosto vredne več kot mnoga podjetja in so kapitalsko zelo intenzivne. To pomeni, da gre za resen posel, ki ga je treba voditi profesionalno, hkrati pa ponuja mladim možnost samostojnega dela in podjetništva.
*Video je nastal v okviru projekta AgriFuture Generations.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
